Rp pb ra unalni ko programiranje
This presentation is the property of its rightful owner.
Sponsored Links
1 / 21

RP&PB Računalniško programiranje PowerPoint PPT Presentation


  • 113 Views
  • Uploaded on
  • Presentation posted in: General

RP&PB Računalniško programiranje. Uvod: metode in orodja za računalniško programiranje Danijel Rebolj 2010. Dodatni viri. M. Gams: Osnove dobrega programiranja. C Z, Ljubljana, 1985 http://en.wikipedia.org/wiki/Programming_language

Download Presentation

RP&PB Računalniško programiranje

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Presentation Transcript


Rp pb ra unalni ko programiranje

RP&PBRačunalniško programiranje

Uvod: metode in orodja za računalniško programiranje

Danijel Rebolj 2010


Dodatni viri

Dodatni viri

  • M. Gams: Osnove dobrega programiranja. CZ, Ljubljana, 1985

  • http://en.wikipedia.org/wiki/Programming_language

  • http://en.wikipedia.org/wiki/Timeline_of_programming_languages


Programski jeziki strojni jeziki

Programski jezikiStrojni jeziki

  • preprosta binarna koda,

  • enostavno berljiv za stroj

  • težko razumljiv za človeka

    0110000101100111

    1000111001011010

    0010010111010110


Programski jeziki strojni jeziki izvajanje programa

centralni procesor

hitri pomnilnik

(RAM, ROM)

osnovne I/O enote

izhodne enote

zunanji pomnilniki

tipkovnica

miška

tiskalniki

risalniki

zaslon

disk

CD

Programski jeziki – strojni jezikiIzvajanje programa

centralni elektronski kompleks

podatkovna

vodila (bus)

I/O podsistem

(periferija)


Programski jeziki strojni jeziki izvajanje programa1

Programski jeziki – strojni jezikiIzvajanje programa


Programski jeziki nizkonivojski jeziki

Programski jezikiNizkonivojski jeziki

  • tudi assembly language

  • še vedno na ravni strojnih ukazov

  • razumljivejši za človeka

    LDA 3220

    MLT 0012

    STO 2423


Programski jeziki visokonivojski visoki jeziki

Programski jezikiVisokonivojski (visoki) jeziki

  • So na bistveno višji abstraktni ravni kot nizkonivojski jeziki

  • Preprosti za razumevanje in uporabo (programiranje) za človeka

  • Niso neposredno razumljivi računalniku

    P = L*H


Programski jeziki zna ilnosti visokih jezikov

Programski jezikiZnačilnosti visokih jezikov

  • neodvisnost od vrste računalnika  prenosljivost

  • podobni so naravnim jezikom

  • veliko število (preko 2000) – nastali so zaradi različnih potreb (npr. podatkovno usmerjeni, algoritemski, funkcijski, logični itd.)


Programski jeziki jeziki prihodnosti

Programski jezikiJeziki prihodnosti

Napovedprogramerjev za 2013


Prevajalniki in zdru evalniki

modul 1

modul 1

prevajalnik

(compiler)

združevalnik

(linker)

izvajalni

program

modul 2

modul 2

...

...

modul n

modul n

sistemska

knjižnica

program v

izvorni kodi

program v

vmesni strojni kodi

program v

strojni kodi

Prevajalniki in združevalniki

  • Prevajalnik transformira izvorni program v semantično identičen strojni jezik.

  • Združevalnik poveže prevedene module.


Prevajalniki in zdru evalniki1

Prevajalniki in združevalniki

Primer: JAVA

  • TextPad: zapišemo program v jeziku Java  program.java

  • Javac: prevedemo programprogram.java program.class

  • Java: program.class + vsi potrebni moduli (sprotno povezovanje)


Klasi no programiranje

“Klasično” programiranje

  • Temelji na pojmu algoritma, spremenljivke in Von Neumanovega stroja

  • Značilnosti:

    • ročno načrtovanje,

    • sekvenčno programiranje,

    • sekvenčno izvajanje programov,

    • ročno kodiranje,

    • ročno upravljanje procesa programiranja (kodiranje, prevajanje, združevanje in testiranje)


O rodja klasi nega programiranja

Orodja klasičnega programiranja

  • urejevalnik (EDI, EDIT)

  • prevajalnik (Fortran, Cobol, Basic, C, C++, Ada, Pascal, Lisp, Java,...)

  • združevalnik (LINK, LNK)

  • razhroščevalnik (DEBUG)

  • obstajajo tudi kombinirana okolja za podporo klasičnemu postopku progra-miranja (npr. LSED, TextPad, Bluefish)


Sintaksa in semantika

Sintaksa in semantika

  • Pravila, ki določajo kaj je dovoljeno, imenujemo sintaksa jezika (slovnica)

  • Sintaktično pravilen program je tisti, ki upošteva sintaktična pravila

  • Pomen programa imenujemo njegovo semantiko (= programska logika)

  • Semantično pravilen program je tisti, ki počne, kar od njega pričakujemo


Ravni programiranja

Ravni programiranja

  • Kreiranje kompleksnih programov je mogoče le, če predhodno določimo jasno splošno strukturo.

  • Načrtovanje splošne strukture programa (Top-down načrt) imenujemo tudi “programiranje v širšem smislu”

  • “Programiranje v ožjem smislu” (kodiranje), se nanaša na izvajanje detajlov načrta.


P rogram ski gradniki

Programski gradniki

  • Podatki:

    • Spremenljivke (reference na pomnilnik)

      • osnovni tipi (integer, double, string),

      • izpeljani tipi (kombinacije osnovnih tipov),

    • datoteke (sekvenčne, direktne, indeksne).

  • Instrukcije:

    • Krmilne strukture (sekvenca, selekcija, repeticija)

    • Moduli (podprogrami)


Primer enostavnega programa

Primer enostavnega programa

  • Osnova programa je algoritem za izračun kvadratne enačbe:


Primer enostavnega programa1

Primer enostavnega programa

Podatkovne strukture:

Double a, b, c, D, x1, x2

Instrukcije (procedura):

Input a, b, c

D=b^2-4*a*c

if D < 0 then

print “Ni rešitve…”

else

x1=(-b-D^0.5)/(2*a)

x2=(-b+D^0.5)/(2*a)

print “Rešitev:”,x1, x2

end if


Primer enostavnega programa2

Primer enostavnega programa

  • Kako to “vidi” računalnik:

1.0

input a,b,c

2.0

D=b*b-4*a*c

x1=(-b-D^0.5)/(2*a)

-3.0

x2=(-b+D^0.5)/(2*a)

16.0

-3.0

print x1,x2

1.0


Primer enostavnega programa3

Primer enostavnega programa

Različice uporabniškega vmesnika


  • Login