Javna izbira
This presentation is the property of its rightful owner.
Sponsored Links
1 / 13

JAVNA IZBIRA PowerPoint PPT Presentation


  • 126 Views
  • Uploaded on
  • Presentation posted in: General

Fakulteta za upravo. JAVNA IZBIRA. Ekonomika javnega sektorja. JAVNA IZBIRA. TEORIJA JAVNE IZBIRE Ekonomska analiza politike Javna izbira – javna odločitev glede stvari, ki se tičejo vseh ljudi

Download Presentation

JAVNA IZBIRA

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Presentation Transcript


Javna izbira

Fakulteta za upravo

JAVNA IZBIRA

Ekonomika javnega sektorja


Javna izbira1

JAVNA IZBIRA

TEORIJA JAVNE IZBIRE

  • Ekonomska analiza politike

  • Javna izbira – javna odločitev glede stvari, ki se tičejo vseh ljudi

  • Izhodišče – tudi v politiki se posamezniki obnašajo racionalno (skušajo maksimirati osebno korist)


Javna izbira2

JAVNA IZBIRA

PRIPORNIKOVA DILEMA

  • 2 pripornika, vsak 2 strategiji (priznati ali ne)

  • strateška izbira


Javna izbira3

JAVNA IZBIRA

PRIPORNIKOVA DILEMA

  • Strateški razmislek – priznata oba (polje 1)

  • Ta odločitev zanju ni najboljša - optimum v polju 4 (vendar ni dosegljiv - problem zastonjkarstva)

  • Ugotovitve:

    • Racionalno obnašanje posameznikov ne vodi v izid, ki bi bil optimalen tako iz vidika posameznika kot družbe

    • Koordinacija ravnanja posameznikov omogoča dosego

      optimalnejšega izida

    • Koordinacija mora omogočati medsebojno komuniciranje in zagotavljati možnost kaznovanja neizvrševanja dogovora


Javna izbira4

Oseba A

Ne krasti

Krasti

1

2

Ne krasti

Oseba B

(

9,

10)

(6,

12)

3

4

Krasti

(

11, 7)

(

8,

8)

JAVNA IZBIRA

PRIPORNIKOVA DILEMA – primer

(spoštovanje zakonov in moralnih norm)

  • Znanca A in B pomotoma zamenjata ključe in se znajdeta pred dilemo: krasti ali ne krasti ?!

Kaj storita, če ne sodelujeta? Kaj stori A, če ve, da je B visokih moralnih načel? Kaj stori A, če ve, da B nima zadržka glede kraje? Če obstaja učinkovita policija in sankcija, ali bosta vseeno kradla? Primerjajte situacijo, ko nihče ne krade s situacijo, ko vsi kradejo?


Javna izbira5

JAVNA IZBIRA

SUBJEKTI JAVNE IZBIRE

Uradništvo

  • Birokracija maksimizira proračun in povečuje količino outputa prek družbenega optimuma

    Interesne skupine

  • Skupina posameznikov, ki ima nek skupen cilj

  • Delujejo z namenom vplivanja na javno politiko

  • Delitev: priviligirane, vmesne, latentne

  • Oblike interesni skupin:

    • Sindikati (teorija stranskega produkta)

    • Panožna združenja (teorija posebnega interesa)

      Volilci


Pravilo medianskega volilca median voter rule

JAVNA IZBIRA

Pravilo medianskega volilca(Median Voter Rule)

- izbira vlade odseva preference medianskega volilca

  • Če kandidat A predlaga izdatke v višini 3 mia SIT in kandidat B

    7 mia SIT bo izid glasovanja neodločen.


Pravilo medianskega volilca median voter rule1

JAVNA IZBIRA

Pravilo medianskega volilca(Median Voter Rule)

  • Če se kandidat B pomakne k mediani želenih izdatkov, bo povečal možnosti svoje izvolitve

  • Oba kandidata bosta zagovarjala proračunske izdatke blizu 5 mia SIT.


Javna izbira6

JAVNA IZBIRA

APLIKACIJA JAVNE IZBIRE:

POLITIČNO-GOSPODARSKI CIKLI

  • Povečevanje priljubljenosti vladajočih pol. strank neposredno pred volitvami z “ustrezno” ekonomsko politiko (EP)

  • Gospodarske razmere odločilno vplivajo na odločitev volilcev

  • Nezmožnost kontinuiranega vodenja optimalne EP – nastajanje ciklov, katerih dinamika odvisna od časa volitev

  • Primer ZDA, SLO


Javna izbira

PRVA RAZVOJNA PRIORITETA

(Konkurenčnost in gospodarska rast):

2.5. Predlog ukrepov za privatizacijo in razvoj finančnega sistema

Ukrep 19: Sprememba prakse države, KAD in SOD pri umiku iz gospodarstva

Priprava koncepta in časovnega načrta za pregleden in postopen umik KAD in SOD iz aktivnega lastniškega upravljanja v podjetjih in za njuno preoblikovanje v portfeljske naložbenike. (predlogi: npr. dodatna kotacija na borzi delno privatiziranih družb (Telekom, NLB), priprava načrta odprodaje naložb KAD-a in SOD-a, omejitev deleža do 10 %, transparentnost odprodaje, usklajenost delovanja itd.)

Ukrep 20: Preoblikovanje KAD in SOD v portfeljske vlagatelje

KAD in SOD naj se preoblikujeta v portfeljska vlagatelja z globalno razpršenim portfeljem; upravljalci teh institucij naj se preusmerijo od upravljanja podjetij k upravljanju razpršenega finančnega premoženja. (predlogi: npr. deleži v strateških podjetjih naj bodo neposredna last države, omejitev 10 %, določitev razmerja med lastniškimi in dolžniškimi papirji, razpršitev naložb itd.)


Javna izbira

2.5. Predlog ukrepov za privatizacijo in razvoj finančnega sistema

Ukrep 21: Usklajena privatizacija največjih gospodarskih družb v lasti države

Uvajanje modela 26XY, ki ohranja mešano lastništvo: lastništvo države (26 %), strateški lastniki (X) in finančni lastniki, ki aktivno delujejo na organiziranem trgu (Y)

Deset največjih delničarjev Zavarovalnice Triglav na dan 31. 12. 2005:

1. Slovenska odškodninska družba, d.d., Ljubljana – 45,68 %

2. Kapitalska družba, d.d., Ljubljana – 35,22 %

3. Slovenijales, d.d., Ljubljana – 1,56 %

4. Sava-Re, d.d., Ljubljana – 1,16 %

5. HIT, d.d., Nova Gorica – 1,15 %

6. Sava, d.d., Kranj – 0,66 %

7. Autocommerce, d.d., Ljubljana – 0,52 %

8. BTC, d.d., Ljubljana – 0,45 %

9. Poteza naložbe, d.o.o., Ljubljana – 0,44 %

10. Energija RM, d.d., Mežica – 0,44 %


Javna izbira

2.5. Predlog ukrepov za privatizacijo in razvoj finančnega sistema

Ukrep 22: Razvoj finančnega sektorja v podporo umiku države iz gospodarstva

Razvoj finančnega sektorja zahteva: izpeljavo privatizacije največjih finančnih družb (NKBM, NLB itd.); konsolidacijo in povezovanje na ekonomskih osnovah; povečanje absorpcijske sposobnosti sektorja; uskladitev regulative z EU direktivami. (predlogi: npr. oblikovanje novih pokojninskih skladov, ustanavljanje nepremičninskih, venture in hedge skladov, integracija nadzora itd.)

Ukrep 23: Privatizacija Telekoma

Pospešitev programa privatizacije, ki je načrtovana, a odlagana že nekaj let (kapitalski delež države 72,4 %). Postavi se primer dobre prakse priprave in izvedbe privatizacije večjih deležev državnega premoženja. Poveča se konkurenca na področju telekomunikacij. Hitrejše uvajanje novih e-storitev in naprednih telekomunikacijskih tehnologij. Pozitivni fiskalni učinki in hitrejše poplačilo zasebnih vlagateljev, kot je določeno z zakonom. (predlogi: npr. določitev obsega in načina privatizacije; vključitev na borzo, ko bo znana strategija privatizacije itd.)


Javna izbira7

JAVNA IZBIRA

“Nauk utapljajočega se madžarskega tigra”

  • Države višegrajske skupine (H, CZ, SLK, POL) se spopadajo z notranjepolitičnimi (in tudi ekonomskimi) težavami

  • Madžarska – tipičen primer šok terapije v tranzicijskih državah (agresivna privatizacija in odprtost za tuje naložbe  za zagotavljanje JF stabilnosti); kljub temu ima Madžarska v zadnjem obdobju enkrat višji proračunski primanjkljaj in zadolženost države kot Slovenija (zadnji JF ukrepi v Sloveniji vprašljivi glede uravnoteženosti njenih JF?!)

  • Ali nizka volilna udeležba, disfunkcionalne koalicije in demonstranti na ulicah pomenijo, da države višegrajske skupine niso opravile izpita iz parlamentarne demokracije?!

  • Delovanje demokracije pomeni, če so se ljudje sposobni zdramiti in se javno zavzeti za spremembe (primer Madžarske september/oktober 2006) - demokracija na Madžarskem torej deluje!

Vir: Finance, 10.10.2006, Matej Kovač


  • Login