Carinsko pravo eu s plo ni pregled ureditve 2 del
This presentation is the property of its rightful owner.
Sponsored Links
1 / 120

CARINSKO PRAVO EU S plošni pregled ureditve 2. del PowerPoint PPT Presentation


  • 116 Views
  • Uploaded on
  • Presentation posted in: General

CARINSKO PRAVO EU S plošni pregled ureditve 2. del. Tatjana Mlekuž Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta , november 2008. CARINSKO SKLADIŠČENJE. CARINSKO SKLADIŠČENJE. SKLADIŠČENEJE ČESA?

Download Presentation

CARINSKO PRAVO EU S plošni pregled ureditve 2. del

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Presentation Transcript


Carinsko pravo eu s plo ni pregled ureditve 2 del

CARINSKO PRAVO EUSplošni pregled ureditve2. del

Tatjana Mlekuž

Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, november 2008


Carinsko pravo eu s plo ni pregled ureditve 2 del

CARINSKO SKLADIŠČENJE


Carinsko skladi enje

CARINSKO SKLADIŠČENJE

SKLADIŠČENEJE ČESA?

  • neskupnostnega blaga - ne da bi bilo zavezano plačilu uvoznih dajatev ali drugim ukrepom trgovinske politike

  • blaga Skupnosti - ob vnosu blaga v carinsko skladišče se uporabijo ukrepi, ki veljajo za izvoz blaga Skupnosti (npr. izvozna nadomestila itd.)


Oblike carinskih skladi

OBLIKE CARINSKIH SKLADIŠČ

Več oblik carinskega skladišča

1.zasebno carinsko skladišče

  • Izvedbena uredba loči dva tipa zasebnih skladišč:

    • tip C(dajatve se določijo ob zaključku skladiščenja)

    • tip D(dajatve se določijo ob začetku skladiščenja, vendar plačajo ob zaključku skladiščenja)

      2.javno carinsko skladišče

  • tip A in tip B (razlikovanje glede na odgovornost za poslovanje skladišča in skladiščeno blago - imetnik skladišča, depozitar )

  • tip F- skladišče, ki ga odprejo carinski organi

  • tip E - postopek skladiščenja brez vnaprej odobrenega prostora carinskega skladišča


Ravnanje z blagom v postopku carinskega skladi enja

RAVNANJE Z BLAGOM V POSTOPKU CARINSKEGA SKLADIŠČENJA

Blaga med postopkom ni dovoljeno predelovati, obdelovati ali dodelati

DOVOLJENI: običajni postopkiin ravnanja - minimalni postopki, ki omogočajo pripravo blaga za trg in ohranitev njegove kvalitete, npr: označevanje, prepakiranje, sušenje, odstranjevanje posušenih delov itd.

MOŽNOSTI:aktivno oplemenitenje in predelava pod carinskim nadzorom


Carinsko pravo eu s plo ni pregled ureditve 2 del

AKTIVNO OPLEMENITENJE


Aktivno oplemenitenje dve podvrsti

AKTIVNO OPLEMENITENJEdve podvrsti

  • sistem odloga plačila dajatev - za neskupnostno blago, dano v postopek se ne plačajo uvozne dajatve in ne upoštevajo ukrepi trgovinske politike

  • sistem povračila dajatev - za blago, ki je bilo sproščeno v prost promet in dano v postopek, se ob izvozu pridobljenih proizvodov zahteva vračilo oziroma odpust uvoznih dajatev, plačanih ob sprostitvi uvoznega blaga v prost promet


Aktivno oplemenitenje nekaj posebnosti

AKTIVNO OPLEMENITENJE- nekaj posebnosti

  • zagotovitev prepoznavanja uvoznega blaga v pridobljenih proizvodih

  • dovoljenje se izda za vse blago razen goriva, maziva in druge vire energije ter za opremo in orodja

  • možnost uporabe enakovrednega blaga


Aktivno oplemenitenje zaklju ek postopka in obra un postopka

AKTIVNO OPLEMENITENJE - zaključek postopka in obračun postopka

  • obračun postopka – 30 dni po poteku roka za zaključek postopka

  • če ni izvoza pridobljenih proizvodov – obveznost ugotovitve nastanka carinskega dolga

  • če je nastal carinski dolg- iz carinske osnove se izvzame tista vrednost blaga, ki je bila dodana po vnosu na carinsko območje

  • obračun uvoznih dajatev – upoštevati elemente za določitev carinskega dolga ob vnosu blaga v postopek


Carinsko pravo eu s plo ni pregled ureditve 2 del

PREDELAVA POD CARINSKIM NADZOROM


Namen postopka

NAMEN POSTOPKA

  • uporaba uvoznega blaga za predelavo oziroma dodelavo z namenomsprostitve pridobljenih proizvodov v prost promet

  • pred izdajo dovoljenja - zagotovitev prepoznavanja uvoznega blaga, ekonomsko neupravičena vrnitev v prvotno stanje, nezmožnost izogibanja poreklu in količinskim omejitvam, preverjanje izpolnjevanja ekonomskih pogojev


Zaklju ek postopka in carinski dolg

ZAKLJUČEK POSTOPKA IN CARINSKI DOLG

  • ocarinjenje - ko je predelava zaključena

  • praviloma sprostitev v prost premet, lahko tudi katerakoli druga raba

  • obračun uvoznih dajatev- na vrednost pridobljenih proizvodov po stopnji, ki velja zanje (tudi možnost preferencialne tarifne obravnave)


Carinsko pravo eu s plo ni pregled ureditve 2 del

ZAČASNI UVOZ BLAGA


Za asni uvoz blaga

ZAČASNI UVOZ BLAGA

je

začasna uporaba blaga na carinskem območju, ne da bi bilo to blago predmet kakršnih koli sprememb (predelav, dodelav), razen tistih, do katerih pride ob običajni rabi blaga


Vrste za asnega uvoza v lu i obra una uvoznih dajatev

VRSTE ZAČASNEGA UVOZA - v luči obračuna uvoznih dajatev

  • popolna oprostitev plačila uvoznih dajatev-v Izvedbeni uredbi izrecno navedena - izvajanje najrazličnejših konvencij in mednarodnih sporazumov-npr. Instanbulska konvencija (prevozna sredstva, razvedrilo pomorščakov, naravne nesreče, embalaža. prireditve.…)

  • delna oprostitev uvoznih dajatev - 3% od skupnega zneska uvoznih dajatev, ki bi se zaračunale pri SPP - za vsaki mesec začasnega uvoza


Carinsko pravo eu s plo ni pregled ureditve 2 del

ZAČASNI IZVOZ NA OPLEMENITENJE

PASIVNO OPLEMENITENJE


Carinsko pravo eu s plo ni pregled ureditve 2 del

TUJINA

SKUPNOST

predelava,

dodelava,

popravilo ipd.

začasni izvoz

blaga Skupnosti

pridobljeni

proizvod

ponovni uvoz

(OBRAČUN DAJATEV)


Pasivno oplemenitenje nekaj posebnosti

PASIVNO OPLEMENITENJE - nekaj posebnosti

  • obveznost dokazila istovetnosti - da so pridobljeni proizvodi proizvedeni prav iz začasno izvoženega blaga (informativni dokument, pregled evidenc)

  • izpolnjevanje gospodarskih pogojev(šteje se, da so izpolnjeni, če ni nasprotnega dokaza)


Pasivno oplemenitenje obra un uvoznih dajatev

PASIVNO OPLEMENITENJE- obračun uvoznih dajatev

  • popolna ali delna oprostitev uvoznih dajatev- DIFERENČNA CARINA

    PRIMER: izvoz metrskega blaga v RH, izdelava oblek

    Izhodiščni elementi:

  • vrednost predelave= 40.000 eur

  • vrednost začasno izvoženega metrskega blaga = 100.000 eur

  • prevozni stroški = 10.000 eur

    CARINSKA VREDNOST PRIDOBLJ. PROIZ. = 150.000 eur


Pasivno oplemenitenje diferen na carina

PASIVNO OPLEMENITENJE- diferenčna carina

Carinska vrednost pridobljenih proizvodov = 150.000 eur

Carina za pridobljene proizvode (15%) = 22.500 eur

Carina za zač.izv. metrsko blago (10%) = 10.000 eur

IZRAČUN:

Carina za pridobljene proizvode +22.500 eur

Carina za zač.izv. metrsko blago(fiktivna)- 10.000 eur

Carina, ki jo je treba plačati12.500 eur


Pasivno oplemenitenje za asni izvoz na popravilo

PASIVNO OPLEMENITENJE- začasni izvoz na popravilo

  • izvoz na popravilo v okviru garancije ali zaradi tovarniških napak- popolna oprostitev

  • izvoz na popravilo proti plačilu- stroški popravila kot osnova za obračun dajatev(če je to edino plačilo in na njega ne vplivajo povezave med imetnikom dovoljenja in izvajalcem)


Pasivno oplemenitenje sistem standardne zamenjave

PASIVNO OPLEMENITENJE- sistem standardne zamenjave

  • Nadomestitev z enakovrednim blagom - v izjemnih primerih (popravila)- ne velja za blago v okviru SKP

  • Smisel takojšnja nadomestitev pokvarjenega blaga

  • POGOJ: ista tarifna uvrstitev, ista trgovska kakovost, iste tehnične lastnosti


Carinsko pravo eu s plo ni pregled ureditve 2 del

IZVOZ BLAGA


Izvoz blaga

IZVOZ BLAGA

  • Izpolnitev vseh formalnosti, ki jih predvideva trgovinska politika Skupnosti – npr. pridobitev dovoljenj, potrdil, kontingentov itd.

  • Zaključek postopka - dejanski iznos blaga s carinskega območja ter potrditev iznosa z zaznamkom na carinski deklaraciji (v sitemu računalniške izmenjave podatkov z izmenjavo informacij med carinskim organom izstopa in carinskim organom izvoza)

  • Izguba statusa blaga Skupnosti – blago postane neskupnostno


Izvoz blaga avtomatizirani izvozni postopek

IZVOZ BLAGA- avtomatizirani izvozni postopek…

  • začetek 1.7.2007- uspešna uvedba SIAES in ECS

  • 24/7/363

    POTEK POSTOPKA

    - podjetje izdela fakturo in naloži blago na vozilo

    - elektronski sistem podjetja izdela carinsko deklaracijo

    - CIS na podlagi analize tveganja sprejme odločitev o ukrepih (pregled da ali pa ne)- povratno sporočilo zavezancu – najdlje 15 min. časa za odziv


Avtomatizirani izvozni postopek

…..avtomatizirani izvozni postopek

-po najpozneje 15 min čas – tiskanje spremne izvozne listine in samodejna dostava podatkov izstopni izpostavi

-odprema blaga na mejni prehod

-na izstopni carinski izpostavi se s čitalcem črtne kode odčitajo podatki

-podjetje dobi povratno e: sporočilo o izstopu (za DDV)

-dokumente hrani podjetje v e:sistemu


Avtomatizirani brezpapirni potek izvoza

…avtomatizirani (brezpapirni) potek izvoza

nadzorni

carinski

organ

podjetje

mejni

carinski

organ

elektronska sporočila

prevoznik

fizična pot vozila


Carinsko pravo eu s plo ni pregled ureditve 2 del

DRUGE CARINSKO DOVOLJENE RABE ALI UPORABE


Prosta carinska cona

PROSTA CARINSKA CONA

POSEBEJ OZNAČEN IN LOČEN del carinskega območja Skupnosti kjer :

  • neskupnostno blagošteje, kot da še ni bilo vneseno na carinsko območje (gledenastanka obveznosti uvoznega carinskega dolga ter drugih uvoznih ukrepov trgovinske politike )

  • se skupnostno blagošteje za izvoženo v trenutku vnosa na območje proste carinske cone - če posebni predpisi Skupnosti določajo, da se ukrepi, predvideni za izvoz blaga, lahko uporabijo že z vnosom v prosto carinsko cono


E o prosti coni

...ŠE O PROSTI CONI...

  • Bistvo proste carinske cone - carinska kontrola se lahko opravi ob vnosu blaga v cono oziroma iznosu iz nje(pregled blaga, listin)

  • Zakonik in Izvedbena uredba zahtevata natančno vodenje knjig o vnosu in iznosu blaga iz cone in o njegovi porabi oziroma uporabi v coni


Prosta carinska cona novost od 1 7 2009

PROSTA CARINSKA CONA- novost od 1.7.2009

Predhodna skupna deklaracija se bo vlagala tudi pri neposrednem vnosu oziroma iznosa blaga v/iz proste coneali prostega skladišča iz/v tretje države

RAZLOG: varnost


Prosta carinska cona dolo be v zicpes

PROSTA CARINSKA CONA - določbe v ZICPES

  • Vlada RS izda soglasje

  • Odločba Generalnega carinskegaurada za začetek poslovanja - pogoji za pridobitev:

    • soglasje vlade

    • izpolnitev pogojev za izvajanje carinskega nadzora

    • zagotovitev ustreznega prostora za delo carinskih organov


Prepustitev blaga carinskemu organu v prosto razpolaganje

PREPUSTITEV BLAGA CARINSKEMU ORGANU V PROSTO RAZPOLAGANJE

  • v Zakoniku le načelno omenjeno

  • podrobnosti so prepuščene nacionalni zakonodaji

  • ZICPES nima posebnih določb

  • vse urejeno v zakonu, ki ureja davčni postopek -

    4. podpoglavje, III. Poglavja, Tretjega dela pod naslovom »Davčna izvršba«

    Urejeno ravnanje z blagom, ki je prepuščeno v prosto razpolaganje, pri čemer je določena smiselna uporaba določb glede rubeža, cenitve in prodaje premičnin


E o prepustitvi blaga carinskim organom

....ŠE O PREPUSTITVI BLAGA CARINSKIM ORGANOM

  • Uničenje ali brezplačni odstop državnim organom, humanitarnim organizacijam ali javnim zavodom- če se blago ne uspe prodati niti z neposredno pogodbo

  • Podzakonski akt ministra za finance:

    • način preverjanja pogojev za prodajo

    • drugo ravnanje z blagom

    • določitev višine in način obračunavanja stroškov prevoza, hrambe in cenitve blaga

    • pogoji za uničenje oziroma brezplačen odstop blaga


Pogoji za prodajo oziroma drugo ravnanje z blagom

POGOJI ZA PRODAJO OZIROMA DRUGO RAVNANJE Z BLAGOM

V prodajo sme samo tisto blago:

  • za katero je bilo predhodno ugotovljeno, da ustreza predpisom Skupnosti za sprostitev tega blaga v prost promet ali

  • kateremu se po prodaji lahko dovoli druga dovoljena uporaba oziroma raba


Ponovni izvoz blaga

PONOVNI IZVOZ BLAGA

  • ni vsebinske razlike od postopka izvoza blaga

  • v okviru ponovnega izvoza s carinskega območja se iznaša neskupnostno blago


Blago ki zapu a carinsko obmo je skupnosti

BLAGO, KI ZAPUŠČA CARINSKO OBMOČJE SKUPNOSTI

Blago, ki zapuščacarinsko območje Skupnostije zajeto s carinsko deklaracijo ali izstopno skupno deklaracijo (razen blaga na prevoznih sredstvih, ki samo prečkajo ozemeljske vode ali zračni prostor carinskega območja brez postanka na tem območju)

Smiselna uporaba določb za vstopno skupno deklaracijo, začetek uporabe 1.7.2009


Spremembe podatkov v skupni deklaraciji pri vnosu iznosu blaga

… SPREMEMBE PODATKOV V SKUPNI DEKLARACIJI PRI VNOSU/IZNOSU BLAGA

Spremembe v skupni deklaraciji niso več možne po tem, ko so carinski organi:

  • obvestili osebo, ki je vložila skupno deklaracijo, da nameravajo pregledati blago,

  • ko so ugotovili nepravilnost zadevnih podatkov,

  • dovolili odstranitevblaga


Kdo vlo i skupno deklaracijo pri iznosu blaga

KDO VLOŽI SKUPNO DEKLARACIJO PRI IZNOSU BLAGA?

  • oseba, ki iznaša blago ali prevzame odgovornost za prevoz blaga iz carinskega območja Skupnosti, ali

  • vsaka oseba, ki lahko predloži ali da predložiti zadevno blago pristojnemu carinskemu organu, ali

  • predstavnik ene od navedenih oseb


Carinsko pravo eu s plo ni pregled ureditve 2 del

VRNJENO BLAGO


Kaj je vrnjeno blago

KAJ JE VRNJENO BLAGO?

  • izvoženo skupnostno blago

  • izguba statusa blaga Skupnosti

  • vrnitev na carinsko območje

  • sprostitev v prost promet

  • uveljavljanje oprostitve uvoznih dajatev


Pogoji za oprostitev dajatev pri vrnjenem blagu

POGOJI ZA OPROSTITEV DAJATEV PRI VRNJENEM BLAGU

  • vložitev carinske deklaracije najpozneje v treh letih po dejanskem izvozu blaga (v izjemnih primerih je mogoče ta rok tudi podaljšati)

  • deklarant mora vložiti izrecno zahtevo, da se blago obravnava kot vrnjeno blago

  • blago je vrnjeno v enakem stanju - dovoljena le nujna popravila oziroma nujne spremembe

  • za uveljavitev carinske oprostitve ni bistveno, ali je bilo blago v tujini preprodano ali ne


Carinsko pravo eu s plo ni pregled ureditve 2 del

CARINSKI DOLG

NASTANEK CARINSKEGA DOLGA,

ZAVAROVANJE, IZTERJAVA

IN UGASNITEV


Dolo itev carinskega dolga elementi

DOLOČITEV CARINSKEGA DOLGA- elementi

Določi se za vsako vrsto blaga posebej glede na

- vrednost

- poreklo

-stopnjo dajatev


Trenutek in kraj nastanka ter carinski dol nik

TRENUTEK IN KRAJ NASTANKA TER CARINSKI DOLŽNIK

V KATERIH PRIMERIH NASTANE ?

  • pri sprostitvi blaga v prost promet

  • pri začasnem uvozu blaga z delno oprostitvijo plačila carine

    KDAJ?

    - v trenutku sprejema carinske deklaracije za zadevni postopek

    KDO JE DOLŽNIK?

    - carinski deklarant oziroma oseba, za račun katere je bila carinska deklaracija izdelana


Drugi razlogi za nastanek carinskega dolga

DRUGI RAZLOGI ZA NASTANEK CARINSKEGA DOLGA

KDAJ ŠE NASTANE ?

V primeru kakršnih koli nepravilnosti pri ravnanju:

  • nezakonit vnosu na carinsko območje ali nezakonit prenos iz območja proste carinske cone ali prostega skladišča na preostalo carinsko območje

  • protizakonita odstranitev izpod carinskega nadzora;

  • neizpolnitve obveznosti iz odobrenega postopka

  • uporaba v nasprotju z veljavnimi predpisi –v prosti carinski coni ali v prostem skladišču


Kdaj nastane obveznost obra una v primeru nepravilnosti

KDAJ NASTANE OBVEZNOST OBRAČUNA V PRIMERU NEPRAVILNOSTI

  • v trenutku, ko je bila kršitev storjena

  • dolžnik je oseba:

    • ki je kršitev storila

      ali

    • pri kršitvi sodelovala ali je hranila oziroma pridobila blago, za katerega je vedela oziroma bi morala vedeti, da je bila z njim kršena carinska zakonodaja


Pomembnost kraja nastanka carinskega dolga

POMEMBNOST KRAJA NASTANKA CARINSKEGA DOLGA

  • ZAKAJ JE POMEMBEN?

    Zaradi določitve pristojnosti nacionalnih carinskih služb za določitev obveznosti in za izterjavo

  • KAJ ČE GA NI MOGOČE UGOTOVITI?

    • uporaba subsidiarno določenih pravil po naslednjem vrstnem redu:

      • tam, kjer carinski organi ugotovijo, da je blago v situaciji, zaradi katere nastane carinski dolg

      • tam, kjer je bil za to blago začet zadevni postopek, ki še ni zaključen ali tam, kjer je bilo blago v okviru postopa vneseno na carinsko območje


Zavarovanje pla ila carinskega dolga

ZAVAROVANJE PLAČILA CARINSKEGA DOLGA

V zakoniku določeni primeri, ko carinski organ MORAZAHTEVATI predložitev ustreznega instrumenta zavarovanja npr.:

  • pri sprostitvi blaga v prost promet, če dolg ni plačan pred prepustitvijo blaga

  • pri TIR, ATA ali CPD karnetu

  • pri izvozu pridobljenih proizvodov pred uvozom uvoznega blaga

  • pri odobrenem odlogu plačila carinskega dolga

  • pri odobrenih plačilnih olajšavah, razen če bi zahteva zavarovanja povzročila resne gospodarske ali socialne težave

  • če se odloži izvršitev izpodbijane carinske odločbe, na podlagi katere se morajo plačati uvozne ali izvozne dajatve, razen če bi ta zahteva povzročila dolžniku občutne gospodarske ali socialne težave


Kdaj se lahko zahteva zavarovanje

KDAJ SE LAHKO ZAHTEVA ZAVAROVANJE

Če carinski organ oceni, da je plačilo ogroženo, npr.:

  • pri sprostitvi blaga v prost promet, ko carinski organi ocenjujejo, da bodo rezultati preverjanja lahko privedli do višjega zneska dajatev, kot je bil ugotovljen na podlagi deklaracije

  • pri prejemu nepopolne deklaracije

  • pri poenostavljenem postopku deklariranja

  • pri začasnem uvozu

  • pri prenosu neskupnostnega blaga, z večjim tveganjem v okviru carinskih postopkov z ekonomskim učinkom

  • pri odpustu oziroma odlogu plačila, ko je bil vložen zahtevek za razveljavitev carinske deklaracije ali za povračilo dolga, razen če bi zahteva zavarovanja povzročila resne gospodarske ali socialne težave dolžniku


Kdo polo i instrument zavarovanja

KDO POLOŽI INSTRUMENT ZAVAROVANJA

  • praviloma carinski dolžnik oziroma potencialni carinski dolžnik, lahko tudi druga oseba, če to carinski organi dovojilo

  • pri poenostavitvah ali pri postopkih z ekonomskim učinkom- imetnik dovoljenja


Vrste zavarovanja

VRSTE ZAVAROVANJA

  • posamično zavarovanje - za vsak carinski dolg predložen en sam instrument zavarovanja

  • splošno zavarovanje - en instrument zavarovanja uporabljen za vse carinske dolgove, ki nastanejo v zvezi z določenim carinskim postopkom


E o vrstah zavarovanj

...ŠE O VRSTAH ZAVAROVANJ

VRSTE INSTRUMENTOV ZAVAROVANJA :

  • z gotovinskim pologom

  • s strani garanta

    Natančnejših določb o oblikah instrumentov zavarovanja Zakonik ne vsebuje – nacionalna ureditev -v ZDavP in Pravilniku o izvajanju ZDavP


Kam se polo i zavarovanje

KAM SE POLOŽI ZAVAROVANJE

pri Generalnem carinskem uradu,

ki odloči o njegovi višini!

V praksi je najpogostejša uporaba bančne garancije na prvi poziv(najpogosteje kot splošno zavarovanje, ki ga uporablja špedicija pri SPP in in pri tranzitu kot skupno zavarovanje)


Vi ina zavarovanja

VIŠINA ZAVAROVANJA

DVE SITUACIJI:

  • znesek carinskega dolga je natančno znan ali določljiv v trenutku položitve instrumenta

  • če znesek carinskega dolga ni znan ali določljiv, mora ustrezati maksimalni višini carinskega dolga, ki ga ocenijo carinski organi


Kdaj se dolg ne zavaruje

KDAJ SE DOLG NE ZAVARUJE

  • če carinski dolg ne presega 500 eur

  • če je dolžnik organ oblasti (definicija v 6.točki 5. člena ZICPES-a)


Obra un in pla ilo carinskega dolga

OBRAČUN IN PLAČILO CARINSKEGA DOLGA

OBVEZNOSTI CARINSKEGA ORGANA:

  • izračun zneska carinskega dolga mora biti opravljen takoj, ko se pridobijo za to potrebni podatki

  • vpis v knjige in sporočitev dolžniku


Rok za vpis zneska dajatev v knjigovodstvo

ROK ZA VPIS ZNESKA DAJATEV V KNJIGOVODSTVO

  • dva dni po prepustitvi blaga oziroma ugotovitvi, da je carinski dolg nastal

  • pet dni, po preteku roka združevanja rokov (koledarski teden ali mesec) torej po poteku max. 31 dni

  • v roku dveh mesecev po objavi v uradnem listu EU o uvedbi dokončne anti-damping dajatve ali izravnalne dajatve

  • v roku dveh dni, ko carinski organi lahko določijo dolg in dolžnika


Zastaranje roka za sporo itev nastanka dolga

ZASTARANJE ROKA ZA SPOROČITEV NASTANKA DOLGA

  • Dolžniku se lahko sporoči dolg v roku 3 let od nastanka

  • Podaljšanje roka, če teče pritožbeni postopek- izjemoma sporočitev tudi po preteku triletnega roka, če je carinski dolg nastal kot posledica dejanja, ki bi v trenutku, ko je bilo storjeno, bilo predmet kazenskega postopka


Rok za pla ilo carinskega dolga

ROK ZA PLAČILO CARINSKEGA DOLGA

  • V običajnem postopku - določen z nacionalno carinsko zakonodajo, vendar pa ta rok ne sme biti daljši od 10 dni

  • Možne olajšave:

    • odlog plačila uvoznih dajatev za obdobje 30 dni

    • druge olajšave, ki so določene z nacionalnimi carinskimi predpisi

    • obvezno zavarovanje


Obra un in pla ilo carinskega dolga dolo be v zicpes in zdavp

OBRAČUN IN PLAČILO CARINSKEGA DOLGA- DOLOČBE V ZICPES IN ZDAVP

  • za vknjižbo, sporočanje in izterjavo carinskega dolga - pristojen carinski urad, na območju katerega je nastal carinski dolg

  • carinski dolg se sporoča v skladu z določbami o vročanjudavčnih odločb

  • če je dolg obračunan v carinski deklaraciji, ki jo je carinski organ sprejel, se šteje za sporočenega v trenutku prepustitve blaga deklarantu


Carinsko pravo eu s plo ni pregled ureditve 2 del

V Sloveniji je predpisan konkretni 10 dnevni rok za plačilo

  • Pri poenostavitvah:

    • v primeru tedenskega vlaganja deklaracij – plačilo dopetka četrtega tedna, ki sledi tednu, ko je bilo blago sproščeno v prost promet

    • v primeru, mesečnega vlaganja deklaracij- plačilo najkasneje 16. dan v mesecu, ki sledi mesecu, ko je bilo blago sproščeno v prost promet


Pogoji za odobritev odloga

POGOJI ZA ODOBRITEV ODLOGA

  • Vložitev zahtevek - pri carinskem uradu, krajevno pristojnem po sedežu vložnika

  • Odlog pri poenostavitvah carinskih postopkov dovoli Generalni carinski urad istočasno z izdajo dovoljenja za poenostavitve

  • Pogoji, ki se upoštevajo pri odobritvi odloga so:

    • zanesljivost in finančna stabilnost

    • redna poravnava obveznosti

    • primeren obseg poslovanja

    • vodenje vseh predpisanih evidence, kar daje možnost nemotene kontrole

    • pravilnost poslovanja, brez hujših kršitev carinskih in davčnih predpisov


Izvr ba po zdavp

IZVRŠBA PO ZDAVP

Če znesek dajatev ni bil plačan v predvidenem rokuuporabijo carinski organi vse možnosti, predvidene v veljavnih predpisih, vključno s prisilno izterjavo zato, da zagotovijo plačilo tega zneska


Ugasnitev carinskega dolga

UGASNITEV CARINSKEGA DOLGA

Obveznost plačila ugasne:

  • s plačilom

  • z odpustom

  • z razveljavitvijo carinske deklaracije, na podlagi katere je bil dolg obračunan

  • z zasegom in odvzemom blaga prej, preden je prepuščeno deklarantu

  • z uničenjem blaga pod carinskim nadzorom ali prepustitvijo blaga carinskemu organu

  • s potekom zastaralnega roka za določitev in plačilo dolga


Absolutni zastaralni rok

ABSOLUTNI ZASTARALNI ROK

  • Absolutni zastaralni rok - rok, po katerem ni več mogoče prisilno izterjati carinskega dolga

  • 10 let od tistega leta, v katerem je prvič začelo teči zastaranje


Naknadni obra un carinskega dolga

NAKNADNI OBRAČUN CARINSKEGA DOLGA

Kdaj naknadni obračun

  • po lastni iniciativi carinskega organa

  • na predlog carinskega dolžnika, če je prvotno obračunal carinski dolg v prenizkem znesku

    Za dodatno plačilo carinskega dolga veljajo enaka pravila kot za običajno plačilo dajatev

    Kdaj ni naknadnega obračuna

  • zaradi napake carinskega organa, ki ni bila povzročena z ravnanjem deklaranta

  • če je znesek dajatev, ki bi jih bilo treba doplačati, manj kot 10 EURO


Povra ilo preve pla anega carinskega dolga in odpust pla ila

POVRAČILO PREVEČ PLAČANEGA CARINSKEGA DOLGA IN ODPUST PLAČILA

  • KDAJ POVRAČILO ALI ODPUST DAJATEV?

    a) če je plačan znesek višji od zakonsko dolgovanega

    b) če je blago zavrnjeno (ne ustreza pogodbenim pogojem, blago)

  • KAKO?

    - na zahtevo zavezanec primer pod za a)in b) ali po uradni dolžnosti za primer pod a)

  • V KAKŠNIH ROKIH?

    - v treh letih, ko je bil znesek prvotno obračunanih dajatev sporočena dolžniku (pod a)

    - v roku enega leta (pod b)


Povra ilo in odpust dolo be v zicpes

POVRAČILO IN ODPUST - DOLOČBE V ZICPES

  • Zahtevek se vloži pri carinskem organuVKNJIŽBE - ta odloči o zahtevku

  • V primeru poenostavitev se zahtevek vloži pri NADZORNEMU carinskem organu, opredeljenem v dovoljenju za poenostavitev - ta odloči o zahtevku


Carinsko pravo eu s plo ni pregled ureditve 2 del

SKUPNOSTNI SISTEM CARINSKIH OPROSTITEV


Carinsko pravo eu s plo ni pregled ureditve 2 del

  • Ohranitev carinskega nadzora tudi po sprostitvi v prost promet - blago ostane predmet kontrole carinskih organov

  • Zaradi nepravilnega ravnanja z blagom - razveljavitev odločbe o carinski oprostitvi in obračun carinskih dajatev


E o carinskih oprostitvah

... ŠE O CARINSKIH OPROSTITVAH

  • Uredba o oprostitvah določa izključno listo primerov netarifnih carinskih oprostitev npr.:

    • zasebno premoženje - osebna prtljaga, nekomercialne pošiljke, ....

    • predmeti, namenjeni opravljanju dejavnosti - blago za odpravo posledic naravnih nesreč....

    • drugo- medalje, spomenice, športne in druge trofeje , stelja med prevozom....


Sistem carinskih oprostitev dolo be v zicpes in izvedbenih aktih

SISTEM CARINSKIH OPROSTITEV – določbe v ZICPES in izvedbenih aktih

  • Odločanje v obliki uradnega zaznamka na carinski deklaraciji

  • V primerih ustne deklaracije - odločanje v obliki uradnega zaznamka na listini, ki je predložena carinskemu organu v zvezi z oprostitvijo uvoznih dajatev ali ustno

  • Potrdila, ki jih izdajajo pristojni organi, ne zavezujejo carinske organe pri odločanju o upravičenosti do oprostitve - razen če gre za potrdila, o katerih ti organi vodijo uradne evidence

  • Potrdila veljajo šest mesecev od dneva njihove izdaje

  • Uporaba nalepke - če je to potrebno zaradi izvajanja carinskega nadzora


In e dodatne opredelitve

...IN ŠE DODATNE OPREDELITVE

Posebnosti, ki veljajo pri uveljavljanju posamezne vrste npr.

  • pri oprostitvah glede osebne lastnine fizičnih oseb, ki prenesejo običajno bivališče iz tretje države v RS, je dodatno določena prepoved odtujitve osebnega vozila ter navedbe kako se to evidentira v prometnih dokumentih

  • omejitve pri uvozu blaga v osebni prtljagi potnikov za osebe mlajše od 15 let (90 EUR), za druge fizične osebe pa velja omejitev iz uredbe - 175 EUR

  • omejitve v maloobmejnem prometu - oseba, ki ima prebivališče ali je zaposlena v obmejnem območju lahko vnese na carinsko območje Skupnosti blago do vrednosti 20 EUR

  • določeni so pristojni organi ter potrebne listine za uveljavitev posamezne oprostitve npr. Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve, Ministrstvo za Kulturo itd.


Oprostitve v potni kem prometu novost iz leta 2008 dav ni vidik

OPROSTITVE V POTNIŠKEM PROMETUNOVOST IZ LETA 2008 - davčni vidik

20. decembra 2007

sprejeta Direktiva Sveta 2007/74/ES o oprostitvi plačila davka na dodano vrednost in trošarine na uvoz blaga za osebe, ki potujejo iz tretjih držav (UradnI list Skupnosti OJ L 346 z dne 29. 12. 2007)

Zakaj:

- zaradi veliko sprememb, ki so že bile sprejete in se še zahtevajo

  • ker zneski niso bili spreminjani že od leta 1994


Lo evanje potnikov po vrstah prometa

LOČEVANJE POTNIKOV PO VRSTAH PROMETA

Novosti:

LOČITEV POTNIKOV GLEDE NA OBLIKO PROMETNEGA SREDSTVA, S KATERIM POTUJEJO, NA

- potnike v zračnem prometu

- potnike v pomorskem prometu

IZJEMA:

Polet v zasebne namene ali pomorska plovba v zasebne namene


Mejne vrednosti

MEJNE VREDNOSTI

Oprostitev plačila DDV in trošarin na uvoz nekomercialnega blaga – če skupna vrednost ne presega 300 EUR na osebo (prej 175 eur)

Za potnike v zračnem prometu in pomorskem prometu znaša mejna vrednost - 430 EUR na osebo

Možnost znižanja mejnih vrednosti za potnike, mlajše od petnajst let, ne glede na njihovo prevozno sredstvo- mejna vrednost ne sme biti nižja od 150 EUR (prej 90 eur)


Obveznost ministra za finance do 1 12 2008

OBVEZNOST MINISTRA ZA FINANCE do 1.12.2008

Do 1.12.2008 bosta spremenjena in dopolnjena:

  • Pravilnik o uveljavljanju oprostitev plačila davka na dodano vrednost in trošarin v mednarodnem potniškem prometu

  • Pravilnik o uveljavljanju pravice do oprostitve uvoznih dajatev (sklic na pravilnik za DDV in trošarine)


Carinsko pravo eu s plo ni pregled ureditve 2 del

KAJ JE ŠE UREJENO V ZICPES


Carinsko pravo eu s plo ni pregled ureditve 2 del

  • VARSTVO PRAVIC INTELEKTUALNE LASTNINE

  • PREOBLIKOVANJE PCP V MEJNE PRODDAJALNE

  • KAZENSKE DOLOČBE


O varstvu pravic intelektualne lastnine

O VARSTVU PRAVIC INTELEKTUALNE LASTNINE

  • Do članstva je področje bilo urejeno z:

    • Zakonom o carinskih ukrepih pri kršitvah pravic intelektualne lastnine

    • Pravilnikom o izvajanju 6. in 10. člena Zakona o carinskih ukrepih pri kršitvah pravic intelektualne lastnine

  • Po 1. maju področje urejajo uredbe Sveta in Komisije – zato razveljavitev slovenskih predpisov

  • Sistem se od 1. maja do 1. julija 2004- vsebinsko ni bilo razlik glede na pravila pred 1. majem 2004

  • Po 1. julija 2004 nova uredba Sveta (izjava imetnika pravice namesto zavarovanja)


Kazenske dolo be

KAZENSKE DOLOČBE

VIII. delu ZICPES - sankcionira kršitev oziroma nespoštovanje določb

  • ZICPES

  • Zakonika

  • Izvedbene uredbe

  • Uredbe o skupnostnem sistemu carinskih oprostitev


E o kazenskih dolo bah

... ŠE O KAZENSKIH DOLOČBAH...

  • Globe so predpisane v razponu

  • Razponi so glede na osebe, ki jih storijo, povsod enaki

  • Opredelitev kaj je hujši prekršek – če se s prekrškom povzroči neplačilo dajatev v znesku, ki presega sedem povprečnih mesečnih neto plač v Republiki Sloveniji na zaposleno osebo v času storitve prekrška,


Pla ilni nalog

PLAČILNI NALOG

KDAJ PLAČILNI NALOG NA KRAJU SAMEM?

1. pri kršitvah v zvezi s prekoračitvijo rokov, ki niso daljši od dvajset dni

2. pri kršitvah, ki so neposredno vezane na neskupnostno blago, katerega carinska vrednost ne presega:

  • 1500 eur, če kršitev stori pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik

  • 600 eur, če kršitev stori fizična oseba


Kaj je e urejeno v kazenskih dolo bah

Kaj je še urejeno v kazenskih določbah

Podobno kot do članstva je urejeno

  • sankcioniranje nedobrovernih posestnikov

  • zaseg in odvzem predmetov prekrška in prevoznih sredstev

  • zastaranje prekrškov - v skladu s 43. členom ZP-1


Carinsko pravo eu s plo ni pregled ureditve 2 del

MODERNIZIRANI CARINSKI ZAKONIK


Kaj je bilo sprejeto

KAJ JE BILO SPREJETO

  • UREDBA (ES) št. 450/2008 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 23. aprila 2008 o carinskem zakoniku Skupnosti (Modernizirani carinski zakonik)- objavljena: UL L št. 145, z dne 4.6.2008

  • UREDBA SVETA (ES) št.274/2008z dne 17. 3. 2008 ospremembi Uredbe (EGS) št. 918/83 osistemu oprostitev carinv Skupnosti – objavljena: UL št. 85, z dne 27.3.2008

  • UREDBA SVETA (ES) š. 275/2008z dne 17. 3. 2008o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi – objavljena: UL L št. 85, z dne 27.3.2008


Modernizacija zakaj

MODERNIZACIJA: ZAKAJ?

Mednarodno

Carine

Nove naloge in

poslanstvo carine

Širitev trgovine in

globalizacija

Uravnoteženje med

poenostavitvami

in varnostjo

Carinski

zakonik

Poenostavitev

trgovine

Vzpostavitev

partnerstva med

carino in

ekonomskimi operatorji

Zaščita trgovanja

in varnost

Zagotovitev

enakopravnosti

in enakopravne carinske

obravnave

Lisbonska strategija

za širitev in

delovna mesta

Pregled in združitev

postopkov,

definiranih v 80-ih

Odprava papirja in

ne-medoperativnih

sistemov in

znižanje stroškov

Boljša zakonodaja

in E:vlada

Skupnost


Modernizacija kako in na ela

MODERNIZACIJA: KAKO IN NAČELA

Usmerjena

in poenostavljena

pravila, odprava

nacionalnih

pristojnosti

Elektronska deklaracija

in elektronska obdelava-

kot pravilo

Nadaljevanje

harmonizacije pravil

Skupnosti

MODERNIZIRANI

CARINSKI ZAKONIK

Medoperativni nacionalni

računalniški sistemi

Vključitev varnosti v

“acquis”: AEO,

Predprihodna / predodhodna

informacija, analiza

tveganja

Deljenje

odgovornosti in

povečana kooperativnost

med carinskimi organi

Izboljšanje in

povečanje pravic ter

jasnejše obveznosti

Po Skupnosti

razširjeno izvajanje

carinskih postopkov

Zaščita finančnih interesov

Skupnosti in držav članic

Centralizirano

carinjenje,

eno samo okence in

one-stop-shop


Nova struktura zakonika

NOVA STRUKTURA ZAKONIKA

  • splošne določbe

  • elementi in podlage za določitev carinskega dolga

  • carinski dolg in zavarovanje

  • vnos blaga na carinsko območje

  • splošna pravila o carinskem statusu, dajanje v postopke…

  • posebni postopki

  • odhod blaga iz carinskega območja


V splo nem delu pravice in obveznosti zagotavljanje informacij

V SPLOŠNEM DELU PRAVICE IN OBVEZNOSTI (zagotavljanje informacij)

STANDARDNO PRAVILO: uporaba sistema elektronske izmenjave informacij med subjekti in carino

  • Izjeme:izpad sistema, mednarodne konvencije in sporazumi, ki določajo papirnat način Izmenjave informacij, potniški promet

  • DČ in EK:zagotovitev razvoja, vzdrževanja in uporabeelektronskih sistemov za izmenjavo informacij

    (o gospodarskih subjektih, zahtevkih, dovoljenjih, skupnem obvladovanju tveganja)


V splo nem delu carinsko zastopanje

V SPLOŠNEM DELU CARINSKO ZASTOPANJE

  • Pravica imenovati zastopnika za opravljanje carinskih formalnosti(enako kot doslej, posredno in neposredno zastopanje, sedež v Skupnosti)

  • NOVOST: brez nacionalnih prepovedi(pravice zastopanja si ne sme pridrževati nobena zakonodaja katere koli od držav članic)

  • Ob izpolnjevanju meril za podelitev statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta – AEO -opravljanje storitev tudi v drugih DČ (ne po sedežu)

    Zakaj?

    Da se omogoči lažje poslovanje podjetij


V splo nem delu odlo be in prito be

V SPLOŠNEM DELU ODLOČBE IN PRITOŽBE

  • Enako kot doslej: opredelitev skupnih pravil za vse vrste odločitev s strani carinskih organov in zagotovitev pritožbenega postopka (tudi ZTI, ZIP)

  • NOVOST:sprejem odločitve v 4 mesecih od pridobitve popolnih informacija

  • Poudarjam PRAVICO BITI SLIŠANpred pred izdajo negativne odločitve (razdelava rokov v izvedbeni)*


V splo nem delu skupna na ela za carinske kazni

V SPLOŠNEM DELU SKUPNA NAČELA ZA CARINSKE KAZNI

  • Nacionalna pristojnost DČ

  • Kazni: učinkovite, sorazmerne in odvračilne

    VRSTE:

    • denarna kazen, ki jo naložijo carinski organi, vključno s poravnavo,

    • razveljavitev, začasen odvzem ali sprememba kakršnega koli dovoljenja, ki ga ima zadevna oseba.

      možnost kombinacije obeh!

  • Sporočitev Komisiji o kaznih, ki jih imamo predpisane DČ (ROK: 6. m od začetka uporabe zakonika)


Carinski dolg pri uvozu in izvozu

CARINSKI DOLG PRI UVOZU IN IZVOZU

Praktično nobenih sprememb

POUDARJAM: zavarovanje mora pokrivati tudi neprijavljeno ali nepravilno prijavljeno blago v pošiljki ali deklaraciji, za katero je predloženo

NOVOST: zavarovanje mora pokrivati tudi zneske uvoznih ali izvoznih dajatev, ki zapadejo v plačilo po naknadnih kontrolah po prepustitvi blaga(če zavarovanje še ni sproščeno)


Carinski dolg obvestilo o dolgu zastaranje vknji ba

CARINSKI DOLGOBVESTILO O DOLGU, ZASTARANJE, VKNJIŽBA

  • Dolžnika se o dolgu obvesti (oblika nacionalna, če je izračunan na CD, se prepustitev šteje za obvestilo)- drugače v 14 dneh po ugotovitvi zneska dajatev

  • Vknjižba –novost je določitev 14 dnevnega roka po prepustitvi blaga, po določitvi, če je določen naknadno, po preteku obdobja združevanja


Carinski dolg zamudna obrestna mera

CARINSKI DOLGZAMUDNA OBRESTNA MERA

NOVOST (drugi odstavek 78. člena):

“Obrestna mera zamudnih obresti je obrestna mera, ki jo uporablja Evropska centralna banka za svoje zadnje operacije glavnega refinanciranja, ki jih je opravila pred prvim koledarskim dnem zadevnega polletja ("referenčna stopnja"), plus dve odstotni točki. ”


Vnos blaga na carinsko obmo je

VNOS BLAGA NA CARINSKO OBMOČJE

  • Obveznost vložitve vstopne skupne deklaracije( zuporabo tehnike elektronske obdelave podatkov-izjemoma v papirni obliki )

  • Vložitev pri pristojnem carinskem uradu, preden je blago vneseno

    IZJEMA:

    • sprejmejo vložitev obvestila

    • dostop do podatkov iz vstopne skupne deklaracije v računalniškem sistemu gospodarskega subjekta.

      Namesto vstopne skupne deklaracije - lahko carinska deklaracija (do sprejema ima CD status vstopne


Splo na pravila o carinskem statusu dajanje blaga v carinski postopek

SPLOŠNA PRAVILA O CARINSKEM STATUSUDAJANJE BLAGA V CARINSKI POSTOPEK

CENTRALIZIRANO CARINJENJE

106. člen MCCdovoljuje dajanje blaga v carinski postopek (in plačevanje carinskih dajatev kjer je to potrebno) v kraju, kjer ima sedež nosilec gospodarske dejavnosti, čeprav je to blago predloženo na drugem kraju na carinskem območju (za katero je odgovoren drugi carinski urad, mogoče celo v drugi državi članici)‏


Splo na pravila o carinskem statusu ugodnosti centraliziranega carinjenja

SPLOŠNA PRAVILA O CARINSKEM STATUSU UGODNOSTI CENTRALIZIRANEGA CARINJENJA

  • zmanjševanje carinskih transakcij in prevoznih stroškov

  • centraliziran in koordiniran pristop pri izvajanju kontrol in izvajanju zakonodaje ter boljša izmenjava informacij

  • brez dodatnega tranzitnega postopka (tranzitna deklaracija se sklicuje na carinsko deklaracijo)

  • nosilci gospodarske dejavnosti ne bodo potrebovali komunicirati (in ohranjati vmesnikov) s carinsko upravo drugih držav članic (ker bodo uprave komunicirale med seboj)‏

  • uvoznik bo lahko uporabljal svoj jezik, čeprav bo predložitev blaga potekala v drugi državi


Splo na pravila o carinskem statusu

SPLOŠNA PRAVILA O CARINSKEM STATUSU

TUDI PRI IZDAJI DOVOLJENJA ZA CENTRALIZIRANO CARINJENJE

IZPOSTAVLJAM:če je vpletena več kot DČ, se za podelitev dovoljenja zahteva, da vlagatelj izpolnjuje merilaza podelitev statusa AEO


Carinsko pravo eu s plo ni pregled ureditve 2 del

Izmenjava

informacij

CC

Sprostitev

v prsti promet

DČ A

Tranzitni

postopek

DČ B

DČ X

DČC

Vstop blaga

PRIMER CENTRALIZIRANEGA CARINJENJA (1)

Nadzorna DČ A je država uvoza; neudeležena DČ X je država vstopa; udeležena DČ B je država porabe in država, kjer se blago nahaja po sprostitvi v prosti promet. Tranzitna deklaracija se sklicuje na carinsko deklaracijo, ki je vložena v DČ A. Varnostna preverjanja se opravijo v DČ X.


Primer centraliziranega carinjenja 2

Izmenjava

informacij

CC

intrakomunitarna dobava- DDV

Sprostitev v

prosti promet

DČ A

DČ B

DČ X

DČ C

Vstop blaga

PRIMER CENTRALIZIRANEGA CARINJENJA (2)

Nadzorna DČ A izdela uvozno deklaracijo; udeležena DČ B je država vstopa blaga in država, kjer se blago nahaja po sprostitvi v prost promet, DČ C pa je država, kjer bo blago porabljeno.


Splo na pravila o carinskem statusu vrste carinske deklaracije

SPLOŠNA PRAVILA O CARINSKEM STATUSU VRSTE CARINSKE DEKLARACIJE

PRAVILO:

  • Carinska deklaracija se vloži z uporabo sistema elektronske obdelave podatkov

    LAHKO

  • v obliki vpisa v evidence deklaranta (CO ima dostop do baz dodatkov, tudi spremne listine)

    IZJEMA:

  • v papirni obliki ali ustna carinska deklaracija, ali podana na kakršen koli drug način, s katerim se blago lahko da v carinski postopek


E o poenostavitvah carinskih formalnosti in kontrol

….ŠE O POENOSTAVITVAH CARINSKIH FORMALNOSTI IN KONTROL

IZPOSTAVLJM:

»d) pogoji, pod katerimi se gospodarskim subjektom lahko dovoli, da izvajajo nekatere carinske formalnosti, ki bi jih načeloma morali izvajati carinski organi, vključno s samooceno uvoznih in izvoznih dajatev, in da pod carinskim nadzorom izvajajo nekatere kontrole;«.

Pri podeljevanju dovoljenj za izvajanje teh poenostavitev,če je vpletena več kot ena država članica, je pogoj, da ima vlagatelj status AEO v skladu s členom 14 moderniziranega carinskega zakonika


Carinski postopki

CARINSKI POSTOPKI

DEFINICIJA

"carinski postopek" pomeni kateri koli naslednji postopek, v katerega je dano blago v skladu z zakonikom:

  • sprostitev v prosti promet

  • posebni postopki

  • izvoz

    Torej poenostavitve in združitve (prej 5 rab in 8 postopkov)


Posebni postopki nova struktura in razdelitev

POSEBNI POSTOPKINOVA STRUKTURA IN RAZDELITEV

  • tranzit - zunanji in notranji tranzit

  • hramba - začasna hramba, carinsko skladiščenje in proste cone

  • posebna uporaba - začasen uvoz in posebna raba

  • predelava - aktivno in pasivno oplemenitenje


Posebni postopki

POSEBNI POSTOPKI

TUDI PRI IZDAJI DOVOLJENJA ZA POSEBNE POSTOPKE

IZPOSTAVLJAM :če je vpletenih več DČ- vlagatelj mora izpolnjevati pogoje za pridobitev statusa AEO


Proste cone

PROSTE CONE

NOVOST:

Zaradi večjega števila varnostnih ukrepov, ki so bili v zakonik vključeni z Uredbo št. 648/2005je dajanje blaga v proste cone opredeljeno kot carinski postopek(blago je ob določenih pogojih zavezano carinskemu pregledu ob vstopu in pregledu dokumentacije)


Blago ki zapu a carinsko obmo je skupnosti1

BLAGO, KI ZAPUŠČA CARINSKOOBMOČJE SKUPNOSTI

  • Gre za področje urejeno z uredbo 648/2005 in 1875/2006 (začetek uporabe 1.7 2009)

  • Obveznost vložitve predodhodne deklaracije v obliki:

    • ustrezne carinske deklaracije

    • obvestila o ponovnem izvozu

    • izstopne skupne deklaracije

      Predodhodna deklaracija vsebuje najmanj podatke, potrebne za izstopno skupno deklaracijo


Izvoz i n ponovni izvoz

IZVOZ IN PONOVNI IZVOZ

Nič posebej novega, izpostavljam:

  • za neskupnostno blago, ki bo izvoženo, se vloži obvestilo o ponovnem izvozu(vloži se pri pristojnem carinskem uradu, blago je zavezano tudi vsem izstopnim formalnostim)

  • Opravljene morajo biti vse formalnosti, predpisane za dajanje v postopek(smiselna uporaba vseh pravil, ki veljajo za deklaracije, vložitev CD, centralizirano carinjenje, poenostavitve, preverjanje deklaracije, pregled blaga do prepustitve blaga)


Izstopna skupna deklaracija

IZSTOPNA SKUPNA DEKLARACIJA

  • Obveznost vložitve z uporabo tehnike elektronske obdelave podatkov(izjemoma papirna, če je zagotovljeno obvladovanje tveganja in izmenjave podatkov z drugimi CO)*

  • Kdo vloži to deklaracijo:

    • oseba, ki blago iznese ali prevzame odgovornost prevoza blaga iz carinskega območja

    • izvoznik, pošiljatelj, ali oseba, v imenu katere ali za račun katere deluje oseba, ki blago iznese ali prevzame prevoz

    • katera koli oseba, ki zadevno blago lahko predloži


Rokovnik uveljavitev in uporabe mcc

ROKOVNIK UVELJAVITEV IN UPORABE MCC


E nekaj o e carini

ŠE NEKAJ O E: CARINI

15.1.2008

sprejeta

Odločba št. 70/2008/ES Evropskega sveta in Parlamenta o brezpapirnem okolju za carino in trgovino

_________

Uradni list Skupnosti L 23 z dne 26.1.2008


Namen

NAMEN

  • vzpostavitev varnih, medsebojnopovezanih elektronskih carinskih sistemov za izmenjavo podatkov,

  • pospeševanjeizvoznih in uvoznih postopkov,

  • zmanjšanje stroškov in administrativnih opravil,

  • hitrejše sproščanje pošiljk,

  • koordiniran pristop pri izvajanju kontrol in izvajanju zakonodaje,

  • pravilno pobiranje prihodkovSkupnosti

  • omogočanje pretoka podatkov med vsemi udeleženci v postopku z možnostjo ponovne uporabe podatkov


Predstavitev pomembnej ih projektov in njihova nadgradnja

PREDSTAVITEV POMEMBNEJŠIH PROJEKTOV IN NJIHOVA NADGRADNJA

Večletni strateški načrt za vzpostavitev e-Carine -MASP

  • nadgradnja NCTS - varnost in varstvo - do sredine 2009

  • vzpostavitev NCTS-TIR - do 1.1.2009

    -dokončna vzpostavitev sistema pooblaščenih gospodarskih subjektov – (AEO)-od 1.1.2008, druga faza 1.7.2009


E o projektih e carine

ŠE O PROJEKTIH E: CARINE

  • vzpostavitev avtomatiziranega izvoznega sistema - AES (Automated Export System) - po letu 2009 (do jeseni 2014):

    • Izvozni kontrolni sistem (ECS) faza 1 (fiskalna kontrola ob izstopu) - 1.7.2007

    • Izvozni kontrolni sistem (ECS) faza 2 (varnostna kontrola ob izstopu) - 1.7.2009

    • Avtomatiziran izvozni sistem (AES) bo upošteval obe fazi ECS-a ter omogočal uporabo principa centraliziranega carinjenja - oktober 2014


E o projektih e carine1

ŠE O PROJEKTIH E: CARINE

  • vzpostavitev avtomatiziranega uvoznega sistema - AIS (Automated Import System) - po letu 2009 (do jeseni 2014)

  • Vzpostavitev uvoznega kontrolnega sistema - ICS (Import Control System) – 1.7.2009

  • vzpostavitev sistema za evidentiranje podjetij – (EORI)-do sredine 2009


E o projektih e carine2

ŠE O PROJEKTIH E: CARINE

  • nadaljnji razvoj sistema upravljanja tveganja - RMF (Risk Management Framework) - do sredine 2009

  • vzpostavitev sistema enotne dostopne točke – (SEAP) -do jeseni 2014

  • vzpostavitev EU Carinskega informacijskega portala – (EU CIP) - do sredine 2011

  • vzpostavitev enotnega okna - (Single Window) - do sredine 2014


E o projektih e carine3

ŠE O PROJEKTIH E: CARINE

  • vzpostavitev enotnega evropskega dovoljenja za poenostavljene postopke – (SASP) -do začetka 2011

  • vzpostavitev sistema registriranih izvoznikov s sedežem v tretjih državah – (REX)-do sredine 2011(preferenčna tarifna obravnava)

  • vzpostavitev sistema integriranega tarifnega okolja – (ITE)-do konca 2010 (povezljivost sistemov


  • Login