1 / 43

USTAVNO PRAVO SLOVENIJE STRUKTURA IN VSEBINA PREMETA “Pravoznanstvo z ustavnim pravom” ↓

USTAVNO PRAVO SLOVENIJE STRUKTURA IN VSEBINA PREMETA “Pravoznanstvo z ustavnim pravom” ↓ PRAVOZNANSTVO  značilnosti, zgod. razvoj, družbena vloga itd modernega prava / temeljne prvine pravnega reda RS USTAVNO PRAVO (SLOVENIJE)  ustavna ureditev RS

eddy
Download Presentation

USTAVNO PRAVO SLOVENIJE STRUKTURA IN VSEBINA PREMETA “Pravoznanstvo z ustavnim pravom” ↓

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. USTAVNO PRAVO SLOVENIJE STRUKTURA IN VSEBINA PREMETA “Pravoznanstvo z ustavnim pravom” ↓ PRAVOZNANSTVO značilnosti, zgod. razvoj, družbena vloga itd modernega prava / temeljne prvine pravnega reda RS USTAVNO PRAVO (SLOVENIJE) ustavna ureditev RS * temelji državne ureditve + človekove pravice in temeljne svoboščine ** ČPTS so vključene v poseben predmet v predmetniku 2. letnika Literatura: F.Grad, I.Kaučič: Ustavna ureditev Slovenije, Založba GV 2003 Ustava RS POGLAVJA: Predmet, metode in ime ustavnega prava, ustavno pravo kot pravna panoga, viri ustavnega prava, ustava (pojem, razvrščanje, zgradba in tvarina, sprejem in sprememba ustave), nastanek in razvoj ustavnosti (str. 52-57 ne pridejo v poštev), temeljne značilnosti in načela URS, državna ureditev Slovenije (državni zbor in državni svet, predsednik republike, vlada, pravosodni sistem, ustavno sodišče) ** predvidene ustavne spremembe

  2. USTAVNO PRAVO KOT PRAVNA PANOGA  skupek pravnih pravil ki urejajo “materio constitutionis” tradicionalna, ena najstarejših, pozitivnopravna, temeljna pravna panoga povezanost z ostalimi PP (upravno, kazensko, civilno, delovno, mednarodno itd.) USTAVNO PRAVO KOT PRAVNA VEDA  družboslovna in specifična pravna veda predmet /vsebina vede  “materia constitutionis” temelji državne ureditve/pravnega sistema+ ČPTS (tudi ustavno-revizijski postopek itd.) *normativno + dejansko metode ustavnega prava  normativna, primerjalna, zgodovinska, sociološka/politološka povezanost z drugimi vedami (pravnimi in ostalimi) VIRI USTAVNEGA PRAVA  pravni akti (ne izključno!) ki vsebujejo ustavna PP ustava, ustavni zakoni, zakoni in drugi PA ki urejajo “MC” (poslovniki), *ustavni običaji, *odločbe ustavnega sodišča

  3. USTAVA  pojem  izhaja iz lat. besede “constitutio” (antika, srednji vek, absolutna monarhija, ideja družbene pogodbe, konstitucionalizem ...) *ustava v formalnem in materialnem pomenu lastnosti ustave  pravni akt najvišje veljave + politični akt / izrazitejša abstraktnost, splošnost in izhodiščnost ustavnih pravil (programske norme!) / poseben postopek za spremembo klasifikacija ustav  pisana-nepisana, kodificirana-nekodificirana, toga-gibka zgradba ustave  preambula (uvod v ustavo, razlogi, cilji in načela, zgod. temelji, ČP itd.) normativni del (členi poglavja) dodatki (aneksi) in amandmaji (SLO: ustavni zakoni!) tvarina ustave  “materia constitutionis” (ČPTS so izjemoma v posebnem dokumentu) *splošno in/ali podrobnejše urejanje sprejem in spreminjanje  težnja po trajnosti a brez spreminjanja ne gre kompromis med stabilnostjo in realnostjo se odraža v ustavnorevizijskem postopku  ustavodajni postopek + ustavnorevizijski postopek (prevladujejo toge ustave : strožji postopek, prepoved spreminjanje nekaterih določb, strožji postopek samo za nekatere določbe, ustavno-revizijski organ, ustavno-revizijski referendum zgodovinski razvoj ustavnosti  ! ustava kot poseben pr. in pol. dok. → zgod. lib. država

  4. TVARINA IN ZGRADBA USTAVE RS  tvarina  klasična tvarina (standardna ustavna materija) *splošne določbe (TN, določbe o obliki vladavine, političnega sistema, organizacije oblasti, dr. ured.) *katalog ČPTS *državna ureditev* ustavnorevizijski postopek ** ustavna pravila potrebujejo zakonsko konkretizacijo (izjeme!) zgradba  preambula (neobvezujoča, splošna in načelna, razlogi za sprejem, vred. izhodišča) normativni del (174 členov, 10 poglavij, splošne določbe o obliki in kakovosti države, ČPTS, gospodarska in socialna razmerja, državna ureditev, lokalna samouprava, javne finance, obramba države, ustavnost in zakonitost, postopek za spremembo, prehodne in končne določbe * PAZI: naslovi členov v nekaterih primerih delno oz. nepopolno izražajo vsebino členov *ustavni zakon za izvedbo ustave POSTOPEK ZA SPREMEMBO USTAVE RS  ustavo spreminja DZ, dvofazni postopek+neobvezna faza, predlog za začetek postopka: 20 poslancv, vlada, 30.000 volivcev, 2/3 relativna večina, sprejem ustavne spremembe: DZ sprejme akt o spremembi ustave (ustava ga ne imenuje – dve UR tehniki!) z 2/3 absolutno večino potrjevanje ustavne spremembe na referendumu: 30 poslancev, relativna večina (kvorum: večina)

  5. SPLOŠNE DOLOČBE USTAVE RS  prvih 13 členov, zlasti oblika in kakovost SLO države, nekatere določbe so programske norme ali definicije, nekatere so zaokrožena celota nekatere pa izhodišča za druge ustavne norme demokratična republika  ta norma ni podrobneje opredeljena, določa obliko političnega sistema in obliko vladavine, demokracija: razmerje med oblastjo in ljudstvom, implicira vrsto ustavnih institutov načel in določb: ljudska suverenost-neposredna in posredna demokracija, politični pluralizem, ČPTS, varstvo manjšin ipd., republika: šef države je predsednik, je voljen, ima omejen mandat, je pravno in politično (volivcem!) odgovoren pravna in socialna država  ta norma opredeljuje kakovost države, pravna: vezanost delovanja države na pravo (“vladavina prava”) kot nasprotje arbitrarne oblasti, načelo implicira vsebinske prvine: varstvo ČPTS pred posegi države, načelo ustavnosti (in zakonitosti), načelo je neločljivo z demokracijo kot obliko političnega sistema, z načelom delitve oblasti in neodvisnosti sodstva, nadzorom ter politično in pravno odgovornostjo izvršilne oblasti itd., socialna: “welfare state”, ideja nastane v začetku 20. st. (odmik od klasične liberalne države, intervencionistična država), država si prizadeva za uravnotežen ekonomski razvoj, za relativno socialno varnost oz.blaginjo državljanov,  druga generacija temeljnih pravic organizacija državne oblasti  ta norma določa izhodišča in načela organizacije državne oblasti, pravica do samoodločbe SLO naroda: nadustavna pravica ki je zapisana že v preambuli, podlaga SLO osamosvojitve, načelo lj. suverenosti: prvič razglašeno v FDPČD, ljudstvo je nosilec državne oblasti (konkretni nosilci so predstavniki ljudstva), temelj demokracije (neposredna demokracija je le še korektiv zakonodajne funkcije), načelo delitve oblasti: diskontinuiteta!, relativna funkcionalna neodvisnost zakonodajne izvršilne in sodne oblasti, preprečuje koncentracijo oblasti, različne izpeljave, SLO: parlamentarni sistem (z elementi skupščinskega / predlagane so ustavne spremembe)

  6. “3a. člen”  “evropski člen”; možnost prenosa izvrševanja dela suverenih pravic na mednarodne organizacije in vstopa v obrambno zvezo; pogoji !; načelo primarnosti pravne ureditve mednarodne organizacije; oblika državne ureditve  “SLO je enotna in nedeljiva država”, nedeljivost:prvina suverenosti državne oblasti, enotnost: SLO je unitarna država (enoten politični, pravni, ekonomski, carinski, monetarni itd prostor, unitarnost ni ovira za oblikovanje sistema lokalne samouprave) ČPTS  prežemajo celotno ustavo, v SD je izhodiščna določba ki državo zavezuje k spoštovanju ČPTS (posebej so izpostavljene TP avtohtonih narodnih manjšin) državni simboli  obeležja države: grb, zastava, himna, državni pečat, prazniki ipd., uvedeni že z amandmaji 1989/91, ustava: “uporabo grba zastave in himne določa zakon”, “glavno mesto je LJ”, PAZI: nezadovoljstvo z državnimi simboli (predlagane so ustavne spremembe) uradni jezik  slovenščina, na območju narodnih skupnosti tudi italijanščina in madžarščina, PAZI: podrobnejša ureditev v zakonodaji (Zakon o rabi slovenščine itd.), 62. člen: pravica do uporabe svojega jezika in pisave v postopkih pred državnimi organi v skladu z zakonom država in verske skupnosti  pogosta “materia constitutionis”, različni sistemi, SLO: načelo laičnosti države (“država in verske skupnosti so ločene”, “VS so enakopravne”, “delovanje VS je svobodno”), ta določba implicira pravico do svobodnega izpovedovanja vere v zasebnem in javnem življenju (41. člen), aktualna problematika v SLO! položaj mednarodnega prava v ustavni ureditvi RS  zakoni in drugi predpisi morajo biti v skladu z (v DZ) ratificiranimi MP in splošnimi načeli MP, ratificirane MP se uporabljajo neposredno, PAZI: hierarhija pravnih aktov (poglavje “ustavnost in zakonitost”), 3.a člen→ “evropski člen” državljani in tujci  državljanstvo: razmerje med posameznikom in državo, državljani imajo poseben status (več pravic, a hkrati tudi obveznosti), ustava: državljanstvo ureja zakon (pridobitev, prenehanje itd.), tujci v RS: za večinoTP državljanstvo ni pogoj (“tujci imajo vse pravice po ustavi in zakonih razen tistih ki jih imajo samo državljani”); splošne, relativno rezervirane, absolutno rezervirane pravice

  7. DRŽAVNI ZBOR  splošno o predstavniškemtelesu pojem državni organ ki predstavlja ljudstvo kot celoto in sprejema najpomembnejše odločitve; različni izrazi ! nastanek in zgod. razvoj političnega predstavništva rudimentarne oblike predstavništva v antiki, srednjeveška stanovska skupščina  širitev politične subjektivitete na meščanstvo + boj zoper fevdalne privilegije, Anglija: 1655 - Cromwell Francija: 1789 meščanska revolucija – spl. politično predstavništvo z enako in splošno volilno pravico idejno teoretična zasnova  načelo ljudske suverenosti + VP + posredna d.(Montesquieu: Duh zakonov) funkcije predstavniškega telesa zakonodajna, volilna, nadzorna (v razmerju do drugih državnih organov – pristojnosti) sestava predstavniškega telesa enodomnost, dvodomnost, razlogi za dvodomnost !, ne/popolna dvodomnost nepopolna dvodomnost  različne ureditve: odločanje o nekaterih zakonih ali suspenzivni veto *načinreševanje spora med domovoma (en dom običajno prevlada) oblikovanje neposredne volitve (splošna in enaka volilna pravica), ljudstvo podeli mandat za odločanje o ključnih vprašanjih reprezentativni mandat  poslanci so predstavniki ljudstva kot celote (ne posameznih skupin ali delov države) način oblikovanja drugega doma (v unitarnih državah posredne volitve, v federalnih državah pa neposredne) ** predstavniško telo v SLO  skupščina SRS, Ustava 1991: državni zbor + državni svet*

  8. DRŽAVNI ZBOR POLOŽAJ IN VLOGA  podoben položaj kot večina sodobnih parlamentov (zastopstvo ljudstva kot celote), neposredno izvoljen državni organ z zakonodajno funkcijo SESTAVA  90 poslancev (80. člen), splošna in enaka VP, tajno glasovanje, proporcionalni volilni sistem (pazi: sprememba 80 člena ustave), reprezentativni mandat, dve mesti sta rezervirani za predstavnika narodnih skupnosti MANDATNA DOBA  4 leta (81. člen), lahko je krajša če pride do razpusta in predčasnih volitev (majhna možnost) ali daljša če se mandat konča v času vojne ali izrednega stanja PRISTOJNOSTI  zakonodajna funkcija (sprejema spremembe ustave, zakone in druge splošne akte, državni proračun, zaključni račun proračuna, ratificira MP, razpisuje referendum, volilna funkcija (voli/imenuje in razrešuje PV in M, P in PP DZ, SUS, S, GCB, VČP, GDT, ČRS, nadzorna funkcija (odreja/izvaja PP, izvaja/uveljavlja nadzor in odgovornost izvršilne oblasti z interpelacijo-nezaupnico in obtožbo PV, M in PR pred US, drugo (odloča o vojnem/izrednem stanju, uporabi vojske, imuniteti, verificira mandate)

  9. DELOVANJE  način delovanja urejata ustava in poslovnik DZ (tudi zakoni, akti poslovanja parlamenta), poslovnik: sprejme s z 2/3 relativno večino, pravice in dolžnosti poslancev, način dela zbora in delovnih teles (DT imajo tudi svoje poslovnike), razmerja z drugimi organi ipd. način dela: redna in izredna zasedanja/seje (PDZ mora sklicati IS: ¼ p, PR) ODLOČANJE  kvorum, z navadno relativno večino (opredeljenih glasov, vzdržani poslanci se ne upoštevajo), z zahtevnejšo večino (navadna absolutna, kvalificirana relativna, Kvalificirana absolutna), glasovanje je praviloma javno, tajno glasovanje pri volitvah PV, P, M, PP DZ, impeachment, odločanje o ne/zaupnici DELOVNA TELESA  odbori in komisije, omogočajo lažje in bolj pretehtano odločanje DZ, sestavljajo jih poslanci (zastopanost odraža strankarsko zastopanost v DZ), PAZI: v nekaterih državah imajo iniciativno funkcijo v I in A pa celo omejeno zakonodajno funkcijo, ustanovljena so za posamezna področja dela DZ, odbori – za področje vladnih resorjev, komisije – za naloge ki so potrebne za konstituiranje in poslovanje DZ (za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, mandatno-imunitetno, za poslovnik) in za posebne naloge (za peticije, za LS, za evropske zadeve, za narodne skupnosti, za nadzor nad delom VOS itd.), posebna vrsta delovnih teles so poslanske skupine (vodje sodelujejo v kolegiju PDZ, pri org. dela, vodenju sej ipd.) VODSTVO DZ  PDZ, navadna absolutna večina, poslovnik: položaj, pristojnosti/izvolitev SLUŽBE DZ  opravljajo strokovna administrativna tehnična dela, najpomembnejša je SZPZ

  10. DRŽAVNI SVET položaj in struktura  “odsevdružbene strukture in (nepolitičnih) interesov različnih družbenih skupin” ideja: soočanje interesov različnih družbenih skupin na institucioaliziran način; nevtralizacija prevelikega vpliva strankarskih (političnih) interesov na parlamentarno odločanje ustava (96-101. člen) je skopa; pomemben del ustavne materije v zvezi z DS ureja zakon (!) sestava in oblikovanje  * 96. čl.: zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov 4 delodajalci / delojemalci, 4 kmeti / obrtniki / samostojni poklici 6 negospodarske dejavnosti, 22 lokalni interesi funkcionalni + teritorialni interesi  DS se oblikuje z (posrednimi) volitvami (ne z imenovanjem, po položaju ipd.) pristojnosti  * navezujejo se na zakonodajno funkcijo DZ (iniciativna, korektivna in svetovalna funkc.) predlaga DZ sprejem zakonov, daje DZ mnenje o zadevah v njegovi pristojnosti, odložilni veto (!), zahteva razpis zakonodajnega referenduma (!), zahteva parlamentarno preiskavo (!), sproži ustavni spor (!) * mandat 5 l., sprejema splošne akte ki zadevajo njegovo organizacijo in poslovanje (poslovnik) ** predsednik+podpredsednik, 2,5 let, delovna telesa, interesne skupine, kvorum-*najmanj 11

  11. RAZMERJA DZ in DS DO DRUGIH DRŽAVNIH ORGANOV razmerje DZ do DS  njun ustavni položaj je neuravnotežen (“nepopolna dvodomnost”) DS vpliva na zakonodajno funkcijo DZ (ZI, ZV, ZRZR)  poslovnik DZ: sodelovanje delovnih teles razmerje DZ do PR  v RS je PR neposredno izvoljen (redkost v parlamentarnih sistemih)  majhne možnosti medsebojnega vplivanja (mnenje PR, razpis volitev, sklic izr. seje, predlog PV) razmerje med DZ in vlado  odraža značilnosti parlamentarnega sistema oblasti (ima elemente skupščinskega sistema!) položaj vlade je oslabljen (pristojnosti niso povsem jasno razmejene, politična odg. ni dovolj razvid.) vlada mora sodelovati na sejah DZ in delovnih teles v zadevah ki jih je predlagala itd. razmerje med DZ in ustavnim sodiščem  DZ voli ustavne sodnike (na predlog PR),DZ z zakonom ureja položaj in delovanje US/ustavnih sodnikov + določa sredstva iz proračuna, DZ odloča o imuniteti ustavnih sodnikov, US presoja skladnost zakonov z ustavo,DZ je dolžan upoštevati in izvajati odločitve US, US odloča o pritožbah v postopkih verifikacije poslanskih mandatov, US odloča v sporih glede pristojnosti DZ in drugih državnih organov, poslovnik DZ ureja postopek obtožbe PV, PR in ministrov pred US ter proceduro v DZ ko ta sproži ustavni spor, poslovnik US pa določa sodelovanje DZ v postopkih pred US kadar je s strani tretjega sprožen ustavni spor ali postopek presoje skladnosti mednarodne pogodbe z ustavo ** pazi: ustavne pristojnosti DS ne vplivajo samo na delovanje DZ temveč tudi na delovanje vlade

  12. AKTI DZ splošni pravni akti → ustavni zakoni, zakoni, odloki, sklepi, državni proračun, rebalans DP, zaključni račun DP, nacionalni programi, poslovnik, avtentične razlage zakonov drugi splošni akti → deklaracije, resolucije, priporočila * s temi akti DZ izraža pravno neobvezna stališča do pomembnih družbenih vprašanj (temeljijo na avtoriteti in pomenu DZ) * ustava (z izjemo zakonov) ne določa aktov ki ji sprejema DZ (določa jih poslovnik) * ustava izrecno ne določa področij zakonodajne pristojnosti izhaja iz načela da zakonodajno funkcijo opravlja predstavniško telo (primerjal z drugimi ustavnimi ureditvami!) državni zbor sam presoja katere zadeve bo uredil z zakonom izjeme: v nekaterih primerih ustava določa da mora DZ določeno materijo urediti z zakonom - način uresničevanja in omejevanje ČPTS (glej 15/2, 15/3, 19, 24, 26, 32 člen itd.) - 87. člen: DZ lahko pravice in dolžnosti državljanov in drugih oseb urejale z zakonom (avtonomija DZ!)

  13. ZAKONODAJNI POSTOPEK → skupek PP ki urejajo posamezne faze sprejemanja zakonater pravice/dolžnosti udeležencev → temeljna načela in PP v ustavi, podrobnejša ureditev v poslovniku in ZRLI celostni pogled na ZP : iniciativa, postopek v DZ, promulgacija (veto, ponovno odločanje), referendum ZP v ožjem smislu : tri faze (kakovost odločitev), pomen delovnih teles, redni / nujni / skrajšani postopek zakonska iniciativa DZ kot celota ne predlaga zakonov sam sebi (vlada, ljudska iniciativa itd.) URS: vlada, vsak poslanec, 5000 volivcev (88. čl.), DS (97. čl.) ZRLI/poslovnik DZ: predlog mora vsebovati naslov, uvod, besedilo členov, obrazložitev; pobudo volivcem lahko da vsak volivec, PS ali združenje; rok za zbiranje podpisov za podporo zakonu je 60 dni, na UE na posebnem obrazcu (izjeme) Redni zakonodajni postopek ↓ 3 faze (branja), načelo racionalnosti in ekonomičnosti (pazi: položaj opozicije!) v prvo fazo je treba predložiti v celoti izdelan (redigiran) zakon *naslov, uvod, besedilo členov, obrazložitev (ocena stanja, razlogi za sprejem zakona, cilji, načela in ključne rešitve, ocena finančnih posledic za proračun, prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih, ocena prilagojenosti pravu EU, druge posledice sprejema zakona) * že pred prvim branjem se lahko opravi predhodna obravnava (o temeljnih vprašanjih in družbenih razmerjih ki jih je treba urediti z zakonom; predlagatelj mora predložiti prikaz stanja); PAZI: javna predst. mnenj

  14. PRVA OBRAVNAVA ↓ predloga zakona se praviloma še ne obravnava (niti v DZ niti v matičnem DT; pošlje se poslancem) * možen umik, nadomestitev z novim predlogom *možna je splošna razprava o predlogu če jo zahteva najmanj 10 poslancev (drugače v prvem poslovniku – racio.) (razprava o razlogih, načelih, ciljih in ključnih rešitvah predloga zakona – nato odločitev o primernosti predloga) DRUGA OBRAVNAVA ↓ najprej v matičnem DT in nato na podlagi poročila v DZ *okrepljena vloga matičnega DT (opravi razpravo o posameznih členih in vloženih amandmajih in glasuje) *amandmaje (že v DT) lahko vlagajo: poslanci, PS, delovna telesa, DT za finance, vlada (če ni predlagateljica Z) amandmaji → predlogi sprememb in dopolnitev členov oz. predlogi novih členov (PAZI: predlagatelj je omejen!) matično DT pripravi dopolnjen predlog zakona in ga skupaj s poročilom pošlje v DZ v drugo obravnavo *lahko odloči da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo (dokončno odloči DZ – lahko ustavi postopek) * na seji DZ lahko 10 poslancev, PS in vlada še vlaga amandmaje vsak (amandmiran) člen in vsak amandma se obravnava posebej, tudi glasuje se posebej * po končani 2. obravnavi se pripravi besedilo za 3. branje (lahko se opravi takoj, če ne nasprotuje več kot 1/3 poslancev) TRETJA OBRAVNAVA ↓ DZ razpravlja o predlogu zakona kot o celoti (zakon naj bi bil že vsebinsko domišljen in nomotehnično izdelan) * besedilo se spreminja le še izjemoma (če so podani zares tehtni razlogi) → isti predlagatelji amandmajev kot v 2. branju v DZ vendar le k že amandmiranim členom * po potrebi se sprejme “uskladitveni amandma” ↓ po končani razpravi se glasuje o predlogu zakona kot celoti * zakon je sprejet z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev (več “za” kot “proti”); izjeme

  15. SKRAJŠANI POSTOPEK ↓ poslovnik: manj zahtevne zadeve (izjemoma, kadar ni smotrno izvesti rednega postopka) omogoča združitev vseh treh faz na eni seji→ bistveno hitrejši sprejem zakona *gre za časovno združitev (ne vsebinsko) *odloči kolegij PDZ!, krajši roki/nekateri roki ne veljajo, drugačna pravila za vlaganje amandmajev in odločanje splošna razprava v prvi obravnavi se v nobenem primeru ne opravi, druga in tretja faza pa sta združeni, amandmaji se lahko vlagajo le na seji DZ do konca druge obravnave, druga faza se začne v matičnem DT * na predlog predlagatelja zakona (spremembe in dopolnitve, prenehanje veljavnosti določb, uskladitve, US) NUJNI POSTOPEK ↓ zaradi varnosti/obrambe države, naravne nesreče, prepr. težko popravljive posl. za delovanje države *sprejem po nujnem postopku lahko predlaga samo vlada (predlog mora podrobno utemeljiti) *odloči kolegij PDZ (če “da”: predlog se obravnava na prvi seji DZ; če “ne”: redni postopek) * enako kot pri skrajšanem postopku: ni splošne razprave, druga in tretja faza sta združeni * krajši roki za posamezna opravila, amandmaji kot pri skrajšanem postopku (tudi ustno)! **nekateri elementi nujnega postopka se uporabljajo za sprejemanje zakonov, s katerimi se ratificirajo mednarodne pogodbe

  16. VETO → POSEBEN POSTOPEK PRI PONOVNEM ODLOČANJU O ZAKONU ↓ če DS vloži veto je treba o zakonu ponovno odločati po posebnem postopku * predstavnik DS ima pred ponovnim glasovanje pravico obrazložiti razloge za suspenzivni veto (vl./p. lahko odg.) *praviloma se o zakonu samo razpravlja in glasuje (se ne obravnava) *zakon se pri ponovnem glasovanju sprejema z navadno absolutno večino (oz. s še bolj zahtevno večino) POSTOPEK SPREJEMANJA DRUGIH AKTOV ↓ poslovnik DZ → načeloma enak postopek (odstopanja pri iniciativi, vlaganju amandmajev ipd.) resolucije (tudi o NP), deklaracije → poenostavljen postopek *na isti seji se opravi splošna razprava, razprava in glasovanje o delih ter glasovanje o aktu kot celoti avtentična razlaga zakona → poseben postopek *iniciativo imajo vsi subjekti ki lahko predlagajo zakon,najprej obravnava ZPS nato matično DT v dveh fazah, *DT je edino ki lahko predlaga amandmaje, DZ na seji nato razpravlja in glasuje o “potrebi” in nato o besedilu * večina za sprejem AR mora biti enako kot za zakon; AR kasneje ni dopustno spreminjati državni proračun → načeloma enak postopek kot pri zakonu (posebnosti zaradi narave DP!) * vlada je edini predlagatelj (predložiti mora tudi p. memorandum in druge dokumente) *potek: 1. FAZA: predstavitev na seji DZ, amandmaji (vsi subjekti), obravnava v DT (poročilo) + mnenje vlade, vlada nato predlog predloži DZ, možni so amandmaji (MDT, PS, 1/4P), 2. FAZA: matično DT se ponovno opredeli do (dopolnjenega) predloga, nato DZ razpravlja in glasuje o delih DP in nato še o DP kot celoti * enako zaključni račun proračuna

  17. ZAKONODAJNI REFERENDUM referendum je najpomembnejša oblika neposredne demokracije * drugi izrazi: ljudsko glasovanje, ljudsko odločanje, plebiscit ipd. neposredno odločanje o pravnem aktu ali o drugem vprašanju značilnosti referendumskega izjavljanja ! nima a priori monopola nad demokratičnim odločanjem (zlorabe in omejitve!) vrste → splošni/lokalni, ustavnorevizijski/zakonodajni/o drugih vprašanjih, obligatorni/fakultativni (obligatorni je absolutno ali relativno obvezen!), predhodni/naknadni/naknadni razveljavitveni, referendum z obvezno močjo/posvetovalni ZAKONODAJNI REFERENDUM V RS ustavna podlaga: 1., 3., 44 in 90 člen (“DZ lahko o vprašanjih ki se urejajo z zakonom razpiše R”) * imamo tudi: R o spremembi ustave (170. čl.), R o ustanovitvi občine (139. čl.), lokalni in posvetovalni R (v Z) podrobnejša ureditev (postopek izvedbe) v ZRLI imamo fakultativni Z R (DZ ga razpiše na svojo pobudo ali na posebno zahtevo) → najmanj 1/3 poslancev, DS, 40.000 volivcev (pobuda za vložitev zahteve mora biti podprta s 1000 podpisi) *zahteva: jasno izraženo vprašanje, obrazložitev (DZ lahko zavrne zahtevo – možnost pritožbe na US) (DZ lahko sam predloži zahtevo US če je Z v nasprotju z ustavo ali če bi lahko nastale protiustavne posledice) (edina omejitev je ZVD v obdobju enega leta pred volitvami; primerjaj druge ureditve!)

  18. predhodni-naknadni zakonodajni referendum (PAZI: odločba US glede predhodnega!) obliko Z R določa ZRLI → ante legem in post legem * PREDHODNI: volivci se v naprej izjavijo o vprašanju ki se urejajo zakonom (močneje posega v funkcijo DZ) → ali naj se vpr. uredi z zakonom, ali naj se vpr. uredi tako kot je predlagano v predlogu Z itd. → zahteva se lahko vloži od dneva ko je vložen predlog do začetka tretje obravnave → rok za zbiranje podpisov ne sme biti daljši kot 60 oz. 45 dni, DZ mora R razpisati najkasneje 30 dni po zahtevi *NAKNADNI: volivci potrdijo zakon ki ga je sprejel DZ → v SLO samo potrditveni (ne pa tudi razveljavitveni ki ga pozna npr. ITA) → 1/3 poslancev/DS/pobuda v 7 dneh po sprejemu, volivci v 30 dneh po določitvi roka za zbiranje podpisov ** od leta 1991 več kot 40 zahtev oz. pobud, izvedeni so bili le trije (dva predhodna in en naknadni) pravna moč referendumske odločitve akt o razpisu R se objavi v UL (navedena mora biti vrsta R, akt, vprašanje, dan razpisa in dan glasovanja) * izvedba najmanj 30 in največ 45 dni po razpisu; pravico glasovati imajo vsi ki imajo volilno pravico sprejem odločitve: večina volivcev ki so glasovali (pri URR “dvojna večina”!) DZ je vezan na izid referenduma (pozitivna in negativna vezanost) posvetovalni referendum ustava ga ne omenja (ureja ga ZRLI) → pobudo za razpis DZ-ju da lahko vsak poslanec, vprašanja iz pristojnosti DZ ki so širšega pom. lahko se razpiše tudi za zakonodajna vprašanja, za območje celotne države ali za del le predhoden, sredstvo za testiranje JM in ugotavljanje smernic za legitimno odločanje ** druge oblike referenduma in neposredne demokracije

  19. PARLAMENTARNA PREISKAVA z njo DZ uresničuje nadzorno funkcijo (širši družbeni nadzor) ust. podlaga je v 93. čl; postopek, preiskovalna pooblastila in položaj udel. urejata poslovnik in ZPP PP se lahko odredi v “zadevah javnega pomena” namen → raziskati kršitve, nedopustno ravnanje, zlorabo pooblastil ipd. nosilcev javnih funkcij → ugotoviti dejansko stanje za odločitev DZ o politični odg. Nosilcev javnih funkcij in pooblastil * lahko privede do spremembe zakonodaje ali do drugih odločitev DZ ** nepravilnosti → kršitve prava - ki so (lahko) podlaga za uveljavljanje politične odgovornosti (nezaupnica, razrešitev ipd.) - odkrite kršitve (npr. KD) ki sodijo v domeno pravosodja se odstopijo tem organom postopek PP ↓ uvedba PP: na predlog DZ (vsak poslanec, rel. nav. več.) in na zahtevo 1/3 poslancev ali DS * predlog/zahteva mora vsebovati navedbo razlogov in predlog izvedbe dokazov (če so znani) PP izvede preiskovalna komisija (imenuje jo DZ, člani izključno poslanci) *če je uvedena na zahtevo 1/3 poslancev je sestavljena po načelu paritete ! *predsednik PK se izvoli izmed poslancev ki so vložili zahtevo * PK ima smiselno enaka pooblastila kot pravosodni organi (v postopku PP smiselna uporaba ZKP in ZP)

  20. - pripravljalna preiskovalna dejanja (če so potrebna za pripravo dokaznega sklepa) oblikovanje in sprejem dokaznega sklepa * dokazni sklep → akt ki smiselno ustreza obtožnici v KP; PK določi način izvedbe PP, dokaze ki se bodo izvedli in (praviloma) preiskovance, priče itd. izvajanje oz. zbiranje dokazov posvetovanje in sklepanje o ugotovitvah preiskave priprava in sprejem poročila za DZ * opis poteka postopka, dokazila in bistvene ugotovitve preiskave in predlog sklepov DZ (možno vmesno poročilo) ** DZ lahko ugotovitve PK sprejme ali zavrne, lahko zahteva dopolnitev postopka ** DZ lahko PP prekine ali ustavi (razen, če temu nasprotuje predlagatelj zahteve) ** PP ki ni bila dokončana v mandatni dobi se šteje za zaključeno (lahko pa se ponovno uvede) udeleženci v postopku ↓ kot rečeno v postopku PP smiselna uporaba ZKP in ZP če preiskovanec ni določen v dokaznem sklepu ga lahko PK kadarkoli določi * pisno vabilo na zaslišanje→vsebuje opozorilo o prisilni privedbi; smiselno enak položaj kot obdolženec v KP↓ ne more biti zaslišan kot priča,, lahko predlaga dokaze, postavlja vprašanja pričam, lahko ima zagovornika, privilegij zoper samoobtožbo (tudi položaj priče in izvedencev je smiselno enak kot v KP !), prisilni ukrepi se lahko izvajajo le prek sodišča ** dolžnost sodelovanja nosilcev javnih pooblastil (predložitev spisov, gradiv itd.)

  21. POLOŽAJ POSLANCA DZ IN ČLANA DS ustava RS, zakon o poslancih, poslovnik DZ in poslovnik DS poslanski mandat → “obseg pravice do zastopanja volivcev”; oblike (imperativni/reprezentativni) *reprezentativni: poslanec je nosilec kolektivnega mandata, svoboda in pravna neodvisnost, ravna po svoji vesti * recall na lokalni ravni v ZDA; PAZI: “strankarski mandat”! SLO: 82. čl. URS; poslanca ANS in člani DS: de facto elementi imperativnega mandata pridobitev in prenehanje mandata poslanca in člana DS → pridobitev: z izvolitvijo (izvrševati ga začne z verifikacijo) prenehanje: smrt, odstop, izguba VP, KD, nezdružljivost funkcij, prenehanje mandatne dobe DZ/DS, predčasni razp. pravice in dolžnosti poslanca → poslanska imuniteta (najširša oblika), poklicno opravljanje funk., načelo nezdružljivosti funkcije *pravica do plače in nadomestil (ZP), do poslanskih vprašanj, pobud, predlaganja odločitev, glasovanja (odločanja) * dolžnost sodelovanja na sejah DZ in DT (sankcija: nižja plača); pravice in dolžnosti člana DS → imuniteta, nezdružljivost funkcij, pravica do udeležbe na sejah DS in DT, vlaganja pobud, predlaganja, odločanja ** član DS svojo funkcijo opravlja “častno” (aktualni zapleti!) nezdružljivost poslanske funkcije poslanska imuniteta

  22. VOLITVE POSLANCEV DZ SPLOŠNO O VOLITVAH razmerje  demokratična oblast – predstavniška/posredna demokracija – volitve (PAZI: pr. država) z volitvami volivci podelijo mandat za odločanje  izraz ljudske volje/temelj legitimnosti dvosmerna povezanost splošnih(!) volitev in sodobnega parlamenta volilno telo, volilne enote (približno enako velike da je vsak državljan enako predstavljen v P) * elementa volilnega sistema (v širšem smislu) VOLILNI SISTEM → - v širšem smislu: pp o volilni pravici, organizaciji, postopku in načinu volitev, volilnih enotah, razdelitvi mandatov - v ožjem smislu: sistem razdelitve mandatov *PAZI: od volilnega sistema je v veliki meri odvisen politični sistem (oz. način delovanja državne oblasti) *pravni viri volilnega sistema (ustava, zakoni, nižji akti) *volilni sistem kot sestavina ustavnega sistema; volilno pravo kot posebna pravna panoga *volilni sistem → državne (parlamentarne) volitve+ predsedniške volitve + lokalne volitve **dejanski volilni sistem je odvisen od uresničevanja VOLILNIH NAČEL v praksi… volilna načela → določajo vsebino volilnega sistema *nujen pogoj za demokratične volitve (gre za splošne civilizacijske standarde) splošna, enaka, neposredna in svobodna VP + tajnost glasovanja *določena so v ustavi, razčlenjena pa v volilni zakonodaji

  23. SISTEMI DELITVE MANDATOV izhodišče: razdelitev mandatov (sedežev) je odvisna od glasov ki so jih prejeli kandidati/liste TODA: merila pretvorbe glasov v sedeže v parlamentu so lahko različna (rezultati tudi !) temeljno vprašanje pri izbiri meril: naj bodo poslanci odraz prepričanj vseh ali zgolj večine? doslej sta se razvila dva temeljna sistema VEČINSKI in PROPORCIONALNI → *večinski sitem prevladuje v anglosaškem svetu, proporcionalni sistem pa v državah celinske Evrope večinski  kandidati so izvoljeni z večino; volivci glasujejo za posamezne kandidate; dva modela: sistem relativne večine (“first past the post”) in sistem absolutne večine (dvokrožni sistem); v posamezni volilni enoti se izvoli samo en kandidat proporcionalni  različne izpeljave; v posamezni volilni enoti se praviloma izvoli več kandidatov; volivci praviloma glasujejo za listo kandidatov; A) delitev mandatov po enostavnem Harejevem količniku (št. glasov ki je v posamezni volilni enoti potrebno za izvolitev enega poslanca, nerazdeljeni mandati se delijo glede na velikost ostanka glasov); B) d’Hondtov sistem razdelitve mandatov (ugotovi se število glasov vsake liste v posamezni volilni enoti, to število se nato v vsaki VE posebej deli z 1, 2, 3 … do vključno abs. št. mandatov v VE; mandati pripadejo najvišjim količnikom ne glede na listo; različne izpeljave tega sistema (dvostopenjska delitev) *ta sistem privede do večjega števila strank v parlamentu  nestabilnost delovanja  parlamentarni prag *čista oblika PS se pogosto nadgradi s preferenčnim glasovanjem (PAZI: panaširanje)

  24. VPLIV NAČINA RAZDELITVE MANDATOV NA POLITIČNI SISTEM *oz. na način delovanja državne oblasti (zlasti na razmerje med parlamentom in vlado) temeljno  pri enakih oz. podobnih ureditvah razmerij med P in V lahko različen volilni sistem privede do različnega delovanja državne oblasti večinski sistem  preprostejši; preglednejši; omogoča individualno izbiro med kandidati; praviloma omogoča eni stranki absolutno večino v parlamentu in s tem stabilno izvršilno oblast v razmerju do parlamenta; *pomanjkljivost: ne odraža sorazmerja glasov volivcev ker je izvoljen kandidat ki dobi večino proporcionalni sistem  omogoča sorazmerno razdelitev mandatov med liste v skladu s št. glasov ki so jih prejele; s tem omogoča zastopanost političnih manjšin in politični pluralizem; *pomanjkljivosti: zapleten; v čisti obliki ne omogoča izbire med individualnimi kandidati; praviloma nobena lista (stranka) ne dobi absolutne večine; povzroča nestabilne koalicijske vlade ** večinski sistem zmanjšuje število političnih strank v državi, ker jih sili k združevanju (Anglija, ZDA) ** proporcionalni sistem omogoča skrajne politične stranke (tako na levem kot tudi na desnem političnem polu)

  25. VOLITVE V DZ splošne (redne in predčasne), nadomestne, naknadne, ponovne VOLILNA PRAVICA v zvezi z njo so v naši ureditvi uveljavljena vsa načela volilnih sistemov (glej zgoraj) 43. In 80. čl. URS, ZVDZ, polnoletnost, poslovna sposobnost, aktivna in pasivna VP sta izenačeni volivec VP uresničuje v volilni enoti v kateri ima stalno prebivališče (izjema: državljani z začasnim preb.v tujini) VP pripadnikov ANS evidenca volilne pravice  evidenca oz. registracija VP je pomemben element učinkovitega uveljavljanja VP dva modela → stalna in občasna evidenca SLO: stalna evidenca (vodi se v CRP oz. registru stalnega prebivalstva) se kombinira z občasno (volilni imeniki) *splošni volilni imenik, VI državljanov ki nimajo stalnega preb. v RS, VI pripadnikov ANS, VI Romov, VI VEP *volilne imenike sestavijo upravni organi (ta materija sodi v upravno pravo) kandidiranje  poseben element volilnega sistema; ključno vlogo imajo politične stranke in volivci; kandidiranje je posamično ali skupinsko (odvisno od volilnega sistema);

  26. volilne enote  območja na katera se pred volitvami razdeli celotno območje volitev (občina, država, EU) oblikovanje VE → eno temeljnih vprašanj volilne tehnike in organizacije volitev (s pomembnimi posledicami !) pravilo: vsaki VE se zagotovi približno enako št. mandatov na določeno št. volivcev (izhaja iz načela enake VP) *oblikovanje se prilagaja upravno-teritorialni razdelitvi (zato nastajajo odstopanja) uninominalne (predstavnika ANS) – plurinominalne (vse ostale VE) VE (glej zgoraj) “gerrymandering” → volilna geometrija (manipuliranje pri oblikovanju VE) 8 VE, v vsaki se voli po 11 poslancev, v okviru VE se glasuje v 11 VO *v vsakem VO se izvoli en kandidat (tudi liste vključujejo enega kandidata – elem. večinskega sistema) oblikovanje kandidatnih list (zelo pomembno za politične stranke; PAZI: načelo enakih možnosti spolov !) razdelitev mandatov  URS 1991: tega vprašanja ni urejala; ZVDZ: v DZ so politični interesi sorazmerno zastopani sprememba 80.čl. URS z ustavnim zakonom 2000: ustava določi sorazmerni (proporcionalni) sistem *proporcionalni sistem z elementi večinskega (personalizacija volitev) s strožjim volilnim pragom ↓↓ mandati se delijo na ravni VE in države (posebna izpeljava proporcionalnega sistema – glej zgoraj) z UZ je bil namesto Harejevega količnika uveden Droopov količnik → *skupno število glasov v VE se deli s številom vseh mandatov v VE, povečanim za dva (torej z 13) * to omogoči da je za podelitev mandata v VE potrebno manjše št. glasov kot prej št. mandatov posamezne liste je odvisno od tega kolikokrat gre količnik v št. glasov liste ostanki glasov (glasovi ki so presegli ali niso dosegli količnika) se upoštevajo pri delitvi na ravni države → upoštevajo se vse liste razen tistih ki na ravni celotnega volilnega telesa ne dosežejo 4% glasov → razdelitev poteka po d’Hondtovem sistemu (upoštevajo se vsi glasovi liste, ne samo ostanki) *listam se dodeli toliko mandatov kolikor znaša razlika med št. mandatov ki bi jim pripadlo na podlagi vseh glasov zanje na ravni države in št. mandatov, ki so jih že dobile pri delitvi v VE *mandati se dejansko dodelijo v tistih VE v katerih imajo liste največje ostanke glasov

  27. organizacija volitev  “tehnična” izvedba volitev (kljub temu zelo pomemben element volilnega sistema) osrednjo vlogo imajo volilni organi (v ožjem in širšem pomenu) → DZ, PR, ustavno sodišče,VS, volilne komisije, volilni odbori *volilni organi skrbijo za varstvo zakonitosti (uresničevanje načel VS itd.)in tehnično izvedbo *poseben pomen imajo tudi predstavniki in zaupniki list kandidatov DZ imenuje Republiško VK, ta VK volilnih enot in Okrajne VK, te pa Volilne odbore volilni postopek  časovno določena opravila ki privedejo do cilja – izvolitve poslancev FAZE: razpis – kandidiranje – glasovanje – ugotavljanje izida varstvo volilne pravice  kot TP je volilna pravica varovana s pravnimi sredstvi varstvo VP je v veliki meri namenjeno varstvu načel volilnega sistema (in kontroli ugotavljanja izida) ZVDZ: varstvo VP v postopkih pred VK, DZ in sodno varstvo postopek kandidiranja: ugovor zaradi nepravilnosti v postopku pri VK volilne enote; VK odloča v okviru ugotavljanja zakonitosti list; možna pritožba na VS v 48 urah ugovor zaradi nepravilnosti pri delu VO oz. Okrajne VK (v treh dneh na VK VE) pritožba na DZ zaradi odločitve VK ki bi lahko vplivala na potrditev mandata *DZ odloča o pritožbi v okviru postopka potrditve mandatov (možna še pritožba na US) v kazenski in prekrškovni zakonodaji so inkriminirane številne kršitve volilne pravice

  28. PREDSEDNIK REPUBLIKE SPLOŠNO O ŠEFU DRŽAVE pojem šefa države→ nastanek pojma, organ ki predstavlja državo in opravlja nekatere druge (praviloma izvršilne) funkcije oblasti; PAZI: oblika vladavine kot kriterij za razvrščanje držav (republika-monarhija), položaj in obseg pristojnosti vpliva tudi na obliko (sistem) organizacije državne oblasti *položaj ŠD v (pol)predsedniškem in parlamentarnem sistemu oblasti PREDSEDNIK REPUBLIKE V USTAVNI UREDITVI RS parlamentarni sistem: organ izvršilne oblasti (formalni nosilec) položaj, mandat in pristojnosti: ustava, zakon o volitvah PR in področni zakoni volitve PR  ustava: neposredne(!), splošne in tajne volitve; zakon o volitvah PR: VP je splošna in enaka *pasivna in aktivna VP nimata omejitev; Avstrija 35 let, Nemčija 40 let, Italija 50 let izvedba najkasneje 15 dni pred potekom mandata, kandidate predlagajo: 10 poslancev, politične stranke (podpora 3 poslancev ali 3000 volivcev), 5000 volivcev hkratna kandidatura za druge funkcije ni možna; podpora le enega kandidata večinski sistem volitev (dvokrožni)  *izvoljen je kandidat z večino glasov volivcev ki so oddali veljavne glasovnice (absolutna v.) *če v prvem krogu ni kandidata z absolutno večino veljavnih glasov sledi drugi krog (dva kandidata) *prisega: “Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in, da …”

  29. ustavni položaj PR  mandat 5 let, največ dvakrat zaporedoma (103. člen !?) *daljši mandat: če se izteče med vojnim/izrednim stanje; krajši mandat: smrt, nezmožnost, odstop itd.  do izvolitve novega PR funkcijo opravlja PDZ (PV v Avstriji, parlamentarni sistemi ne poznajo PPD) nezdružljivost funkcije (z drugo javno funkcijo ali poklicem; strožje kot pri poslancih!!) *lahko je član politične stranke ali društva urad PR (generalni sekretar, namestnik GS, šef kabineta, svetovalci druge službe) pristojnosti PR  ustava: klasične, na zakonodajnem področju, na izvršilnem področju, izredne klasične ”reprezentativne”: predstavlja RS, imenuje in odpoklicuje veleposlanike RS, sprejema poverilna pisma tujih veleposlanikov, odloča o pomilostitvah, podeljuje državna odlikovanja in častne naslove, je vrhovni poveljnik obrambnih sil (SV) – povišuje častnike (na predlog MO in s soglasjem vlade), biti mora seznanjen s stanjem bojne pripravljenosti vojske in drugimi zadevami v zvezi z obrambo države zakonodajne  v okviru sodelovanja z DZ: 1.v zakonodajnem postopku, 2.v postopku razpusta, razpisa volitev in sklica DZ in 3. v postopku volitev in imenovanj *izreka mnenja o vprašanji v pristojnosti DZ, ima pravico (in dolžnost!) z ukazom razglasiti zakon najkasneje 8 dni po sprejemu, v postopku ratifikacije mednarodnih pogodb lahko US predlaga da se izreče o skladnosti MP z ustavo, izdaja listine o ratifikaciji *razpiše volitve v DZ, skliče prvo sejo novoizvoljenega DZ, zahteva sklic izredne seje *izjemoma lahko DZ razpusti pred koncem mandata (dolžnost če so izpolnjeni ustavni pogoji) *predlaga DZ v izvolitev oz. imenovanje sodnike, SUS, VČP, 5 članov SS izvršilne  dokaj omejene (vplivanje na izvršilno oblast je omejeno); predlaga DZ v izvolitev PV (po predhodnem posvetovanju z vodji poslanskih skupin; kandidata predloži tudi vsaka PS ali poslanci)

  30. pristojnosti PR v izrednem ali vojnem stanju  *v razmerah ko je moteno ali celo onemogočeno normalno delovanje države/državnih ustanov  posebne pristojnosti PR so sredstvo za hitro in učinkovito odzivanje na izredne razmere pod pogojem da se DZ zaradi izrednih ali vojnih razmer ne more sestati PR na predlog vlade: odloča o razglasitvi vojnega ali izrednega stanje, o uporabi obrambnih sil in nujnih ukrepih *splošna mobilizacija, uvedba delovne/materialne dolžnosti ipd.  izdaja uredbe z zakonsko močjo v zvezi z obrambo države (ČP lahko omeji ali zač. razveljavi) PAZI: uredbe z zakonsko močjo in druge odločitve mora PR predložiti v potrditev v DZ ko se ta sestane *pri tem ne gre za “delegirano zakonodajo” in/ali prenos izvršilnih pristojnosti na PR odgovornost PR  je neposredno voljen zato ni politično odgovoren DZ (PAZI: parlamentarna preiskava!) “odpokličejo” ga lahko le volivci na naslednjih volitvah (zato je stabilni del izvršilne oblasti) DZ ga lahko zaradi kršitve ustave ali hujše kršitve zakona pri opravljanju f. obtoži pred US  na predlog najmanj 30 poslancev, o obtožbi odloči DZ z navadno absolutno večino odloča US, če PR med postopkom odstopi oz. če mu preneha mandat US postopek ustavi *na zahtevo PR mora US postopek nadaljevati Z 2/3 absolutno večino lahko US PR pred odločitvijo začasno prepove opravljanje funkcije US lahko z 2/3 večino PR oprosti ali ugotovi utemeljenost obtožbe (in morebiti tudi prenehanje funkcije) *gre za posebno obliko kazenske odgovornosti, PR nima imunitete zato je pravno odgovoren zunaj funk.

  31. VLADA POJEM IN POMEN izv. oblast → del državne oblasti v okviru katerega se najbolj neposredno izvršujejo funk. sodobne države → v različni sistemih org. drž. oblasti različni nosilci, različen je tudi njihov položaj in razmerje do parlamenta → državni organi ki so nosilci izvršilne oblasti imajo različen naziv: vlada, kabinet, ministrski svet, izvršni svet → najpomembnejši in najmočnejši del državne oblasti ! ZGODOVINSKI RAZVOJ nastala je v okviru razvoja angleškega parlamentarizma (“Privy Council”; telo ministrov – kabinet; odgovoren parlamentu) *večina značilnosti sodobne vlade se je razvila v Angliji (oblikovanje, odgovornost, nezaupnica itd.) vlada v parlamentarnem sistemu oblasti→ predsednik + vlada + upravni organi; temeljni nosilec je vlada ki je vrh izvršilne funkcije in najvišji organ drž. uprave (dualizem); uresničuje politiko strank ki oblikujejo vlado; od usode vladnih predlogov (iniciativna funkcija!) je odvisen njen obstoj (odvisnost od parlamenta - relativno ravnot.), vlada→ izvršilna funkcija (v razmerju do parlamenta), upravna funkcija (nadrejenost v razmerju do državne uprave) *PAZI: v okviru obeh funkcij je vlada politično telo ! posebnost vlade v VB (ožja in širša vlada; front /back benchers) in ZDA (ni preds. V ker to funkcijo opravlja P) predsednik vlade in ministri (dvojna vloga ministrov – individualna in kolektivna politična odgovornost) SLO: položaj, oblikovanje, pristojnosti, odgovornost itd. vlade v RS → ustava, zakon o vladi

  32. RAZVOJ IZVRŠILNE FUNKCIJE V SLOVENIJI→ do leta 1991 skupščinski sitem oblasti OBLIKOVANJE VLADE SPLOŠNO predsedniški sistem → predsednika države ki je nosilec izvršilne funkcije izvolijo volivci (ZDA) parlamentarni sistem → šef države podeli mandat za sestavo vlade vodji PS ki je dobila večino oz. vodji PS ki je največja v koaliciji ki tvori vlado; mandatar sestavi vlado in gre z njo v parlament po zaupnivo (investituro) ALI pa ministre potrdi šef države * nekoliko drugače v modificiranih parlamentarnih sistemih (Nemčija → izvolitev PV v parlamentu; Francija → imenuje ga P brez Z) *unikatna ureditev v Sloveniji (!) – vložen je predlog za spremembo ustave *(ne)združljivost funkcije poslanca s funkcijo v vladi (različni sistemi) *dejansko oblikovanje vlade je odvisno od sestave parlamenta (ta pa od volilnega in strankarskega sistema) *koalicijska vlada; manjšinska vlada; tehnokratska vlada (izhoda v sili); razpustitev parlamenta in nove volitve OBLIKOVANJE VLADE V RS posnetek nemške ureditve (odstop od klasičnega PS) PV voli DZ na predlog PR ki se mora posvetovati z VPS navadna absolutna večina, tajno glasovanje če ni izvoljen: v 14 dneh PR predlaga istega ali drugega (tudi PS in najmanj 10 poslancev) Če ni izvoljen: PR razpusti DZ in razpiše nove volitve (razen če se v 48 urah ne izvoli manjšinska vlada) PV predlaga ministre v imenovanje DZ-ju (predstavitev v matičnih delovnih telesih) najprej se imenujejo v paketu; če to ne uspe se imenuje vsak posebej (več kot 2/3; ostali 3 mesece) **naša ureditev je unikatna; elementi skupščinskega sistema; predlagane so ustavne spremembe

  33. SESTAVA VLADE PV in ministri (resorni in brez resorja) PV vodi, predstavlja in usmerja delo vlade; ministru da lahko obvezna navodila minister vodi in predstavlja resor, daje politične usmeritve za delo ministrstva in organov v sestavi, nadzoruje delo, izdaja podzakonske akte ministrstva in organov v sestavi (predpise) (ne)združljivost z drugimi javnimi funkcijami (izjema je ponekod funkcija poslanca) zakon o vladi: nezdružljivost (mirovanje funkcije; nadomestni poslanci → če poslanec postane član vlade) državni sekretar → vodi strokovno delo na širših področjih (imenuje jih vlada na predlog ministra) predstojniki direktoratov (organov v sestavi) → imenuje jih vlada na predlog ministra (morda spremembe !?) **položaj državnega sekretarja in predstojnikov organov v sestavi!! FUNKCIJA VLADE → politično izvršilna→ upravno izvršilna predlaga parlamentu politiko, zakone in druge akte + izvršuje politiko & akte vodi, usmerja in nadzoruje delovanje upravnih organov *osrednja f. vlade je zakonska iniciativna funkcija (ponekod tudi zakonodajna f. → delegirana zakonodaja SLO : zakon o vladi → “organ IO” in “najvišji organ DU” (vodi državno politiko, izvaja/predlaga zakone n druge splošne akte ter ukrepe , sama izdaja splošne (uredba) in posamične akte uredbodajno urejanje → posebno zakonsko pooblastilo če ureja način uresničevanja pravic in obveznosti * 87. člen Ustave RS: pravice in obveznosti se lahko določijo samo z zakonom *vlada izdaja tudi odloke s katerimi ureja posamezna (ožja) vprašanja splošnega pomena poslovnik in sklepi vlade → ureja notranjo organizacijo in delo odločbe → v posamičnih zadevah iz svoje pristojnosti

  34. NAČIN DELA VLADE pravna podlaga: Zakon o vladi, poslovnik vlade vlada kot kolegijski organ deluje na sejah, ki jih vodi PV; veljavno odloča če je na seji navzoča večina članov PV skrbi za enotnost politične usmeritve, usmerja in vodi delo vlade ter usklajuje delo ministrov (URS, Zakon v V) * PV lahko daje zavezujoče napotke za delo ministrov vlada oblikuje vladne odbore, komisije in druga delovna telesa (o vpr. o katerih odloča vlada pripravijo poročila) kabinet PV in generalni sekretariat → uradi, strokovne in druge službe (opravljajo strokovne in druge naloge) * predpisi, ki jih sprejema vlada, se pripravijo v ministrstvih in/ali strokovnih službah (poseben pomen ima VS za zakonodajo) ODGOVORNOST VLADE → politična odgovornost→ pravna odgovornost v parlamentarnem sistemu oblasti je obstoj in delovanje V odvisno od zaupanja v parlamentu → V je odgovorna P POLITIČNA ODGOVORNOST gre za vprašanje ali V po mnenju parlamenta deluje DOBRO (!?) oz. niti za to – ključna je večinska podpora vladi instrumenti:poslansko vprašanje, interpelacija, zaupnica in nezaupnica nezaupnica → zahtevo postavi parlament (na zahtevo najmanj 10 poslancev); sistem konstruktivne nezaupnice!!; z izvolitvijo novega PV je dotedanji razrešen (s tem preneha funkcija vladi kot celoti, do prisege tekoči posli) zaupnica → zahtevo postavi sama vlada (PV); gra za preverbo zaupanja v parlamentu; pazi: investitura !; v praksi se potreba po zaupnici pojavi če vlada ne uživa podpore za svoje predloge (pazi: razkol v stranki/koaliciji); PV lahko zahteva glasovanje o Z posebej ali pa glasovanje veže na drugo odločitev * če ni izglasovana Z dve možnosti: izvolitev novega PV ali izglasovanje Z na ponovnem glasovanju (30 dni) - - sicer razpust DZ! interpelacija → posebna obravnava dela V na zahtevo 10 poslancev (epilog: zgolj izjava ali glasovanje o nezaupni) PRAVNA ODGOVORNOST je individualna; PV ali ministre lahko DZ obtoži z večino glasov pred US zaradi kršitve U ali Z pri opravljanju f. * gre za sui generis pravno odgovornost; člani vlade so odgovorni tudi CIVILNO; pazi: izven opravljanja f. nimajo imunitete!

  35. UPRAVA ponovimo: izvršilna funkcija državne oblasti ima dva dela → politično izvršilnega in izvršilno upravnega (!) prvi je v domeni vlade, drugi pa v domeni UPRAVE, ki neposredno izvršuje zakone in druge splošne p. akte ** upravno funkcijo opravljajo upravni organi ki kot posebni državni organi sodijo v izvršilno vejo oblasti naloge državne uprave opravljajo ministrstva prek organov v sestavi (na podlagi javnega pooblastila tudi drugi s.) pazi: struktura in delovanje državne uprave je vsebina, ki je vključena v poseben predmet v 2. letniku FPVV

  36. PRAVOSODNI SISTEM “pravosodje” → področje državne oblasti, ki vključuje različne dejavnosti v zvezi z izvajanjem sodne funkcije “pravosodni sitem” → organi, ki delujejo na tem področju: A) organi, ki izvajajo sodno funkcijo B) drugi subjekti ** tožilstva, notarji, odvetniki, organi pravosodne uprave (funkc. In org. ne sodijo v okvir sodne veje oblasti) SODNA FUNKCIJA tudi izraz “sodstvo” ima funkcionalni in organizacijski pomen;*v Sloveniji se soočamo s “krizo sodne veje oblasti” *sodna funkcija je “blizu” izvršilni funkciji, ker izvršuje zakone; temeljne razlike → popolna samostojnost in neodvisnost od politike pri izvrševanju zakonov + deluje samo na pobudo drugih subjektov + dokončnost sodna funkcija → odločanje o pravicah in dolžnostih državljanov in o obtožbah zoper njih → nadzor nad delom državne uprave in zakonodajalca (*izhaja iz ideje/načela pravne države in delitve oblasti) → reševanje sporov o pristojnosti (kompetenčnih sporov) med nekaterimi državnimi organi Kdo izvaja sodno funkcijo? posebni državni organi – sodišča, znotraj njih pa sodniki; običajno jih imenuje šef države ali minister, pri nas DZ sodni sveti → posebna telesa (v njih imajo odločilen vpliv sodniki), ki predlagajo/imenujejo kandidate za sodnike pravosodna uprava → “most” med sodišči in izv. oblastjo/državno upravo; → zgodovinski razvoj sodne funkcije (nadzor nad izv. oblastjo, pozneje pa tudi nad zakonodajalcem)

  37. pravna podlaga delovanja sodstva → *posebno poglavje v Ustavi *Zakon o sodiščih (določa organizacijo, pristojnosti in upravljanje sodišč; vključuje določbe o Sodnem svetu) *Zakon o sodniški službi (določa status sodnika; pogoje in postopek za izvolitev oz. imenovanje; pravice in dolžnosti; pogoje za razrešitev s funkcije; disciplinski postopek) *Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (vzpostavlja 5 specializiranih sodišč in posebnosti postopka pred njimi) *Zakon o upravnem sodišču (vzpostavlja Upravno sodišče RS) * Sodni red (ureja administrativna, tehnična in organizacijska vprašanja delovanja sodišč) temeljna načela sodstva → *postala so nujen element sodobnega razumevanja položaja in delovanja sodstva (temeljijo na n. pravne države; praviloma so določena v zakonu, najpomembnejša pa tudi v ustavi) 1. načelo neodvisnosti → je povezano z n. zakonitosti in nepristranosti; pomeni vezanost na ustavo in zakon in neodvisnost od drugih državnih organov in strank; zagotavlja se z načeli kot so: n. mat. neodvisnosti, trajnost funkcije (!), nezdružljivost funkcije, sodniška imuniteta; zakonit. s.; nujen pogoj za n. pravne države; 2. načelo kolegičnosti→ sodniki praviloma sodijo v senatih; povzano je z načelom laičnosti 3. načelo javnosti → delo sodišč je javno, obravnave so praviloma (!) javne, in izrek sodbe je javen * pri zagotavljanju javnosti sojenja je treba zagotoviti načelo neodvisnosti in varstvo osebnih podatkov 4. načelo instančnosti → zagotavlja da o pravici do pravnega sredstva odloča višja sodna instanca pristojnosti sodišč → se deli na stvarno in krajevno; z vidika funkcionalne pristojnosti so sodišča splošna in specializirana

  38. POLOŽAJ SODSTVA V RS *izhaja iz trodelbe oblasti (nadzor/omejevanje in sodelovanje) → sodišča so vezana na ustavo in zakon *interpretativna avtonomija pri uporabi; vpliv na izvršilno in zakonodajno vejo! *tudi drugi organi vplivajo na sodišča (sodnike in del članov SS voli/razrešuje DZ; izv. veja vpliva le prek PU) ustavna podlaga → A) določa temeljno zasnovo sodstva in najpomembnejša jamstva položaja sodnikov (125. čl.: načelo neodvisnosti in zakonitosti; 23. čl.: pravica do zakonitega, neodvisnega in nepristranskega sod. ↓ ; 22. čl.: enako varstvo pravic v postopkih pred sodišči in drugimi državnimi organi; 130 čl.: sodnike voli DZ in sicer na predlog SS – organ ki ima 11 članov. 5 jih izvoli DZ; 129 čl.: trajni mandat vse do upokojitve; 132 čl.: a)sodnika lahko DZ razreši če pri opravljanju funkcije krši ustavo ali huje krši zakon, b)sodnika DZ mora razrešiti če je s pravnomočno sodbo ugotovljeno da je storil naklepno KD z zlorabo funkcije; 134 čl.: imuniteta: nikogar ki sodi ni mogoče klicati na odgovornost zaradi mnenja; sodnika ni dopustno niti pripreti niti se zoper njega brez dovoljenja DZ ne sme začeti KP če je osumljen za KD pri opravljanju funkcije 133. čl.: nezdružljivost funkcije sodnika s funkcijami v drugih državnih organih, organih LS in političnih strank; 24. čl.: načelo javnosti – sodne obravnave so javne, sodbe se izrekajo javno; izjeme določa zakon: 128. čl.: laičnost); B) “ureditev in pristojnosti sodišč (izjema je VS RS) določa zakon”; enako velja za vrste sodišč - ustava prepoveduje ustanavljanje izrednih sodišč, v mirnem času pa tudi vojaških; “VS je najvišje sodišče v državi in kot zadnje odloča o rednih in izrednih pravnih sredstvih ter drugih zadevah določenih z zakonom; (pazi: poseben status US RS! – “je najvišji organ sodne oblasti v zadevah ust. in zak. ter varstva ČPTS”);

  39. ORGANIZACIJA IN NAČIN DELOVANJA SODSTVA V RS → Zakon o sodiščih: *interpretativna avtonomija pri uporabi; vpliv na izvršilno in zakonodajno vejo! *tudi drugi organi vplivajo na sodišča (sodnike in del članov SS voli/razrešuje DZ; izv. veja vpliva le prek PU) ustavna podlaga → A) določa temeljno zasnovo sodstva in najpomembnejša jamstva položaja sodnikov (125. čl.: načelo neodvisnosti in zakonitosti; 23. čl.: pravica do zakonitega, neodvisnega in nepristranskega sod. ↓ ; 22. čl.: enako varstvo pravic v postopkih pred sodišči in drugimi državnimi organi; 130 čl.: sodnike voli DZ in sicer na predlog SS – organ ki ima 11 članov. 5 jih izvoli DZ; 129 čl.: trajni mandat vse do upokojitve; 132 čl.: a)sodnika lahko DZ razreši če pri opravljanju funkcije krši ustavo ali huje krši zakon, b)sodnika DZ mora razrešiti če je s pravnomočno sodbo ugotovljeno da je storil naklepno KD z zlorabo funkcije; 134 čl.: imuniteta: nikogar ki sodi ni mogoče klicati na odgovornost zaradi mnenja; sodnika ni dopustno niti pripreti niti se zoper njega brez dovoljenja DZ ne sme začeti KP če je osumljen za KD pri opravljanju funkcije 133. čl.: nezdružljivost funkcije sodnika s funkcijami v drugih državnih organih, organih LS in političnih strank; 24. čl.: načelo javnosti – sodne obravnave so javne, sodbe se izrekajo javno; izjeme določa zakon: 128. čl.: laičnost); B) “ureditev in pristojnosti sodišč (izjema je VS RS) določa zakon”; enako velja za vrste sodišč - ustava prepoveduje ustanavljanje izrednih sodišč, v mirnem času pa tudi vojaških; “VS je najvišje sodišče v državi in kot zadnje odloča o rednih in izrednih pravnih sredstvih ter drugih zadevah določenih z zakonom; (pazi: poseben status US RS! – “je najvišji organ sodne oblasti v zadevah ust. in zak. ter varstva ČPTS”); SPLOŠNA IN SPECIALIZIRANA SODIŠČA POLOŽAJ SODNIKOV DRŽAVNO TOŽILSTVO, NOTARIAT, ODVETNIŠTVO

  40. USTAVNO SODIŠČE SPLOŠNO O USTAVNEM SODSTVU ključna pristojnost→ presoja skladnosti oblastnih splošnih pravnih aktov z ustavo *v nekaterih sistemih US odloča tudi o ustavnih pritožbah zaradi kršitev ČPTS s posamičnimi akti → specializirano pravno varstvo ČP »ratio« razvoja: ustavnosodni nadzor nad spoštovanjem ustavnosti in zakonitosti s strani posameznih nosilcev oblasti se je postopno uveljavil kot bistvena sestavina pravne države zgodovina razvoja US → nastanek = kulminacija razvoja konstitucionalizma in pravne države; ZDA: 1803 – Marbury v. Madison (preprečitev oslabitve zvezne oblasti); EVROPA: 1920 Češka in Avstrija (Hans Kelsen); razvoj difuznega/koncentriranega sistema; konkretna in abstraktna presoja; preventivna in represivna presoja; kasatorno, deklaratorno odločanje; ex tunc/ex nunc in inter partes/erga omnes učinki odločitev; US SRS ustanovljeno 1963; US v novi ureditvi (pravna podlaga, status, položaj, izvolitev in mandat sodnikov itd.)

  41. USTAVNO SODIŠČE RS pristojnosti US RS (Zakon o USRS, 1993) ↓↓ ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov odločanje o ustavnih pritožbah zaradi kršitev ČP s posamičnimi akti odločanje v sporih glede pristojnosti odločanje o pravni odgovornosti PR, PV in ministrov odločanje o protiustavnosti aktov in delovanja političnih strank odločanje o pritožbah v postopku potrditve poslanskih mandatov odločanje o drugih vprašanjih, če to določa zakon postopek za oceno ustavnosti predpisov (ustavni spor) ↓↓ predlagateljiin pobudniki abstraktne ustavnosodne presoje: zahteva: DZ, 1/3 poslancev, DS, vlada, sodišče, DT, BS, RS, VČP, OS; pobuda: vsakdo, če izkaže PI

  42. postopek z ustavno pritožbo zaradi kršitve ČP s posamičnim pravnim aktom↓↓ aktivna in pasivna legitimacija; procesne predpostavke (izjeme → očitnost in nepopravljivost posledic); vsebina in oblika ustavne pritožbe; preskus ustavne pritožbe (senat: zavrženje; zavrnitev; sprejem); obravnava (na nejavni seji ali javni obravnavi); začasna odredba (zadržanje izvršitve posamičnega akta in potencialno izvajanja predpisa na podlagi katerega je bil sprejet); zavrnitev ali ugoditev ustavni pritožbi (odprava ali razveljavitev; vrnitev organu v odločanje ali lastna odločitev; koneksiteta) * ustavno sodišče in policija (varnostni subjekti) ↓↓↓ izjemen pomen v postopkih z ustavno pritožbo (kršitve ČP v predkazenskih postopkih) v okviru ustavnega spora razveljavitev določb ZKP in ZP o PPU oz. TPU

More Related