Kazenske sankcije

1. Kazenske sankcije • Kazni • Opozorilne sankcije • Varnostni ukrepi • Vzgojni ukrepi (samo pri mladoletnikih)

2. Kazenske sankcije • Kazni • Zapor (glavna) • Denarna kazen (glavna ali stranska) • Prepoved vožnje motornega vozila (stranska) • Izgon tujca iz države (stranska) • Opozorilne sankcije • Pogojna obsodba • Pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom • Sodni opomin • Varnostni ukrepi • Obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdrav. zavodu • Obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti • Obvezno zdravljenje alkoholikov in narkomanov • Odvzem predmetov • Odvzem vozniškega dovoljenja • Prepoved opravljanja poklica • Vzgojni ukrepi (samo pri mladoletnikih)

3. Zapor • Samo kot glavna kazen • Splošni minimum: 15 dni • Splošni maksimum: 15 let • Le izjemoma do 20 let (stek, postrožitev pri večkratnem povratku) • Najhujša naklepna kazniva dejanja: alternativno 30 let (ne pa med 15 in 30 let) • Izreka se na cela leta in cele mesece, do 6 mesecev pa tudi na cele dni

4. Denarna kazen • Kot glavna ali kot stranska kazen • Kot glavna: kadar je predpisana za posamezno k.d. • Kot stranska: v primeru koristoljubnosti (tudi če ni predpisana, ali pa če je predpisana alternativno, sodišče kot pa glavno kazen izreče zapor) • Izrekala naj bi se praviloma v dnevnih zneskih (smisel: upoštevanje premoženjske razmere obdolženca) • Če ni mogoče določiti dnevnega zneska, se lahko izreče tudi v določenem znesku

5. Denarna kazen • Minimum: 5 DZ • Maksimum 360 DZ (1500 DZ - koristoljubnost) • V primeru določenega zneska: 125 – 12.500 EUR (37.500 EUR - koristoljubnost) (zneski so zaokroženi; nekoč v SIT: 30.000 do 3 oz. 9 MIO) • Sodišče določi rok za plačilo (15 dni do 3 mes.); opravičeni primeri: obročno plačilo (rok do 2 leti) • Če kazni ni mogoče izterjati se za vsaka 2 DZ (oz. 42 EUR) določi 1 dan zapora, vendar ne več kot 6 mes.

6. Dnevni zneski • Sodišče določi število dnevnih zneskov • Nato določi višino dnevnega zneska glede na zaslužek v zadnjih treh mesecih, druge dohodke in družinske obveznosti • Minimalni DZ: 1/60 povpr. neto plače (ca. 13 EUR) • Maksimalni DZ: 1/3 povpr. neto plače (ca. 257 EUR) • Podatke za izračun, ki sodišču niso znani, mora priskrbeti obdolženec Primer: obdolženec ima 500 EUR plače, preživlja nezaposleno ženo 3x 500 EUR = 1500 EUR  zmanjšanje za 15 % (zaradi žene) 0.85 x 1500 EUR = 1275 EUR  delimo z 90  DZ = 14.2 EUR

7. Prepoved vožnje motornega vozila • Vselej se izreka kot stranska kazen • Ne pomešaj z varnostnim ukrepom odvzema vozniškega dovoljenja! • Samo storilcem k.d. zoper varnost javnega prometa • Trajanje: 3 mes – 1l od pravnomočnosti sodbe (čas v zaporu/zdr. zavodu se ne všteva) • Če je izrečena osebi s tujim dovoljenjem, obsega zgolj ozemlje RS

8. Izgon tujca iz države • Vselej se izreka kot stranska kazen • Trajanje: od 1 do 10 l od pravnomočnosti sodbe (čas v zaporu se ne všteva) • Poseben problem: izgon državljana EU  direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38 (“Direktiva o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic”)

9. Odmera kazni • V zakonsko predpisanih mejah, glede na težo k.d. in storilčevo krivdo • Upoštevati olajševalne in obteževalne okoliščine • KZ jih našteva primeroma: • Stopnja storilčeve kazenske odgovornosti • Nagibi • Stopnja ogrožanja ali poškodovanja (“kršitve”) zavarovane dobrine • Okoliščine izvršitve dejanja • Prejšnje življenje storilca • Osebne in premoženjske razmere storilca • Obnašanje po dejanju (porvnava škode, ipd ..) • Pri povratku zlasti istovrstnost dejanja, nagibi, časovna kontinuiteta • Sodišče mora obrazložiti izbiro in odmero kaz. sankcije • Prepoved “dvojnega vrednotenja”

10. Omilitev kazni(odmera pod zakonsko predpisano mejo) KDAJ? (vselej fakulativno!) • Če določa zakon – primeri: • poskus • pomoč • prekoračeni silobran, prekoračena skrajna sila, • bistveno zmanjšana prištevnost • izogibna pravna zmota • posebni del (npr. 131. člen KZ – samomor zgolj poskušen) • Posebne olajševalne okoliščine • “Skesanci” (preprečitev izvršitve k.d./podatki za preiskovanje/dokazovanje) KOLIKO? Meje omilitve so določene z zakonom glede na predpisano kazen (43. člen KZ)

11. Odpustitev kazni KDAJ? (vselej fakulativno!) • Če določa zakon – primeri: • Prostovoljni odstop • Neprimeren poskus • Prekoračeni silobran in skr. sila v poseb. olajš. okol. • Posebni del (npr. vrnitev razžalitve, vrnitev stvari pri tatvini, izpustitev ugrabljene osebe) • Poseben razlog:k.d. iz malomarnosti, posledice storilca toliko prizadevajo, da bi bila kazen neupravičena Vselej dopustna tudi omilitev brez omejitev! Sodba vsebuje krivdorek (prim. s sodnim opominom)

12. Postrožitev kazni pri povratku Povratek je obtež. okolišč., pod določ. pogoji pa tudi razlog za postrožitev kazni (preko predpisane meje). Pogoji: • Naklepno k.d., za katero je predpisana zaporna kazen • Storilec že obsojen 2x ali večkrat za istovrstno k.d. na najmanj 1 leto zapora • Od dneva odpusta s prestajanja še ni preteklo 5 let (“zastaranje” večkratnega povratka) KOLIKO? Strožja kazen ne sme preseči dvojne mere predpisane kazni in ne 20 let zapora. Relevantne okoliščine: sorodnost k.d., nagibi, okoliščine, ki kažejo na možnost nadaljnjih ponovitev

13. Odmera kazni pri steku k.d. • Najprej se določi kazen za vsako posamezno k.d., nato se izreče enotna kazen za vsa k.d. Pravila za izrek enotne kazni: • Absorbcija- če je za katero izmed k.d. sodišče določilo 30 l. zapora, izreče le to kazen • Asperacija(kazen zapora mora biti večja od vsake posamezne določene kazni, ne sme pa doseči seštevka in ne preseči 20 l. zapora) • dodatno pravilo I.: vsa k.d. do 3. l. zapora  enotna kazen največ 8 l.zapora • dodatno pravilo II.: najmanj tri k.d., za katera je določeno 10 l. zapora  sme se izreči enotna kazen 30 l zapora • “Kumulacija” - če so določene denarne kazni, sodišče zviša najvišjo, vendar ta ne sme preseči (lahko pa doseže) seštevka in splošnega maksimuma (kumulacija ni absolutna); • poseben primer: določenih več zapornih in več denarnih kazni  izrek ene zaporne in ene denarne kazni

14. Odmera kazni obsojencu Obsojenec izvrši k.d. pred ali med prestajanjem kazni zapora: • izreče se mu enotna kazen • prej izrečena kazen se upošteva kot določena • Prestani del kazni se mu všteje v izrečeno kazen zapora Primer: obsojen na 10 let, prestal 5 let, izvrši k.d. za katero se mu določi 2 leti, izreče se mu enotna kazen 11 let (asperacija), prestati mora torej še 6 let (vštetje že prestanih 5 let) Posebnost I.: med prestajanjem izvrši k.d. za katero je predpisana denarna kazen ali zapor do 1 l.  “zgolj” disciplinsko kaznovanje Posebnost II.:opisani postopek odmere ne velja, če bi bil z uporabo določb o steku neprestani del prej izrečene kazni nesorazmerno majhen

15. Primer • Obsojenec prestaja kazen 30 l zapora • Ko prestane 25 let, usmrti sojetnika • Za ta umor mu sodišče določi 15 let zapora • Z uporabo pravil o steku bi bila izrečena enotna kazen 30 let (absorbcija), obsojencu pa bi se vanjo vštelo 25 let; zanj se torej ne bi spremenilo praktično nič • Zato 48/II KZ v takšnih primerih dopušča izrek samostojne kazni (ignoriranje pravil o stekih)

16. Vštevanje pripora in prejšnje kazni • Čas v priporu in drugi odvzemi prostosti v zvezi s k.d. se vštevajo v zaporno in denarno kazen • Sankcije, ki jih je obsojenec prestal oz. plačal za prekršek se vštejejo v kazen za k.d. • “menjalna tarifa”: 2 DZ = 1 dan zapora 42 EUR = 1 dan zapora