Kazenska ovadba zoper

1. Kazenska ovadba zoper Branko ZOBEC HRASTAR zaradi Zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po I. odstavku 257. člena KZ-1 storjenega s: ponarejanjem listin

2. Branka ZOBEC HRATSAR • Višja državna tožilka zaposlena pri Vrhovnem državnem tožilstvu Republike Slovenije. • Leta 1990 nastopi funkcijo tožilke • Leta 2009 dne 11. decembra je vložila obtožni predlog zoper ministra Karla Erjavca v zadevi Patria • Leta 2010 je meseca februarja vodila zadevo preiskovanja morebitnih prekrivanj dejstev policije zaradi zaščite vplivnih posameznikov ali nadrejenih. Branka Zobec Hrastar policistu odredila delovanje le v smeri raziskovanja izvora fotografije mrtvega Baričeviča, ki je zaokrožila na internetu. In nič več. (vir: Demokracija). Obtožni predlog NI VLOŽEN! (vloži ga pozneje druga tožilka) • Leta 2010 dne 25. februarja podala zahtevo, da bi se kot tožilka pri zadevi Baričevič želela izločiti. Razlog: osebno znanstvo s sestro dr. Saše Baričeviče, Dejo Baričevič. • Leta 2010 dne 26. 02. odstopi kot vodja skupine specializiranega oddelka, ki je izključno krajevno in stvarno pristojen za pregon uradnih oseb s policijskimi pooblastili, ki storijo kaznivo dejanje. • Leta 2010 dne 06. 08. vloži obtožni predlog zoper Janeza Janšo • Leta 2011 dne 10. 06. zaradi dokazov, ki so bili zaradi napačnih navodil Hrastarjeve pridobljeni nezakonito sodišče oprosti kriminalista in prometnega policista.

3. Primer K. Erjavec • Branka ZOBEC HRASTAR je vložila zoper K. Erjavca obtožni predlog: nevestno delo v službi • Kazen: do 1 leto zapora ali denarna kazen • Tožilka navede 6,5 MIO škode (čeprav škode ni bilo) • Ker sodišče pri obtožnih predlogih ne preizkuša utemeljenega suma je sodišče takoj razpisalo obravnavo • Karel Erjavec na obravnavi dokaže, da škode ni bilo! • Sodnik je rekel “to je tako kot da nekomu očitaš, da je povzročil škodo, ker je kupil cenejši avto” Škode pri nakupu cenejšega izdelka ni! • Sodišče Karla Erjavca oprosti obtožbe

4. Primer K. Erjavec KZ-1 Nevestno delo v službi 258. člen • Uradna oseba, ki zavestno krši zakone ali druge predpise, opušča svoje nadzorstvo ali kako drugače očitno nevestno ravna v službi, čeprav predvideva ali bi morala in mogla predvidevati, da lahko nastane zaradi tega hujša kršitev pravic drugega ali škoda na javni dobrini ali premoženjska škoda, in res nastane kršitev oziroma večja škoda, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.

5. ZKP Obtožni predlog VS Obtožnica • Obtožni predlog • Za kazniva dejanja, kjer je predpisana kazen do 3 leta zapora ali denarna kazen • Vloži pri okrajnem sodišči (sodi sodnik posameznik-največ 3 leta zaporne kazni) • Za vložitev obtožnega predloga tožilstvo navaja: • ime in priimek • Naslov obdolženega • Opis kaznivega dejanja • ni ugovornega postopka zoper obtožni akt (ni mogoče ugovarjati zoper obtožni predlog) • SE NE PREIZKUŠA UTEMELJENOST SUMA in DOKAZOV • Obtožnica • Za kazniva dejanja, kjer je predpisana kazen 3 ali več let zapora • Vloži se pri okrožnem sodišču • Za vložitev obtožnice mora tožilstvo: • Utemeljiti sum • Navesti dokaze, ki utemeljujejo sum • JE MOGOČE UGOVARJATI • Se preizkuša: • Utemeljen sum • Dokaze

6. ZKP Obtožni predlog VS Obtožnica Obtožni predlog ZKP 434. člen • (1) Obtožni predlog oziroma zasebna tožba mora obsegati: ime in priimek obdolženca z osebnimi podatki, kolikor so znani, opis kaznivega dejanja, sodišče, pred katerim naj se opravi glavna obravnava, predlog, kateri dokazi naj se izvedejo na glavni obravnavi, in predlog, da se obdolženec spozna za krivega in obsodi po zakonu. • (2) V obtožnem predlogu se sme predlagati, da se obdolženec pripre. Če je obdolženec že v priporu ali če je bil med preiskovalnimi dejanji v priporu, je treba v obtožnem predlogu navesti, koliko časa je bil priprt.

7. ZKP Obtožni predlog VS Obtožnica Obtožni predlog ZKP 437. člen • (1) Sodnik zavrže obtožni predlog ali zasebno tožbo, če spozna, da je podan kakšen od razlogov za ustavitev postopka, ki so določeni v 1. do 3. točki prvega oziroma v drugem odstavku 277. člena tega zakona; • (2) Sklep s kratko obrazložitvijo se vroči tožilcu in obdolžencu.

8. ZKP Obtožni predlog VS Obtožnica ZKP 277. člen • (1) Ko senat sklepa o ugovoru zoper obtožnico, odloči, da se obtožba ne dopusti in da se kazenski postopek ustavi, če ugotovi: • 1) da dejanje, ki je predmet obtožbe, ni kaznivo dejanje; • 2) da so podane okoliščine, ki izključujejo kazensko odgovornost, in da ni razlogov za uporabo varnostnih ukrepov; • 3) da je kazenski pregon zastaran, ali je dejanje obseženo z amnestijo ali pomilostitvijo, ali če so podane druge okoliščine, ki izključujejo pregon; • 4) da ni zadosti dokazov, da bi bil obdolženec utemeljeno sumljiv dejanja, ki je predmet obtožbe. (TOČKA 4. se pri Obtožnem predlogu ne uporablja) • (2) Če senat ugotovi, da ni zahteve upravičenega tožilca ali potrebnega predloga ali dovoljenja za pregon ali če so podane druge okoliščine, ki začasno preprečujejo pregon, se sklepom obtožnica zavrže.

9. ZKP 45. člen DRŽAVNI TOŽILEC 45. člen • (1) Glavna pravica in glavna dolžnost državnega tožilca je preganjanje storilcev kaznivih dejanj. • (2) Glede kaznivih dejanj, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, je državni tožilec pristojen: • 1) da ukrene, kar je potrebno v zvezi z odkrivanjem kaznivih dejanj in izsleditvijo storilcev ter za usmerjanje predkazenskega postopka; • 2) da zahteva preiskavo; • 3) da vloži in zastopa obtožnico oziroma obtožni predlog pred pristojnim sodiščem; • 4) da vlaga pritožbe zoper nepravnomočne sodne odločbe in izredna pravna sredstva zoper pravnomočne sodne odločbe. • (3) Državni tožilec opravlja tudi druga dejanja, ki so določena v tem zakonu. • (4) Državni tožilec ima v kazenskem postopku kot stranka enake pravice kot obdolženec, razen tistih, ki jih ima kot državni organ.

10. ZKP 17. člen (1) Sodišče in državni organi, ki sodelujejo v kazenskem postopku, morajo po resnici in popolnoma ugotoviti dejstva, pomembna za izdajo zakonite odločbe.(2) Enako pazljivo morajo preizkusiti in ugotoviti tako dejstva, ki obdolženca obremenjujejo, kakor tudi dejstva, ki so mu v korist.

11. Primer Baričevič • Branka ZOBEC HRASTAR preiskovala in ugotovila, da ni bilo nepravilnosti! • Hrastarjevi je bil spis Baričevič odvzet • Zadevo je prevzela Dragica Kotnik • Dragica kotnik je na osnovi ponovne preiskave podala obtožni predlog zoper Bukovčevo

12. ZKP 269. člen(prejšnji KZ) Sprejemanje daril za nezakonito posredovanje • (1) Kdor zase ali za koga drugega terja ali sprejme nagrado, darilo ali kakšno drugo korist ali obljubo oziroma ponudbo takšne koristi, da bi izkoristil svoj položaj ali vpliv in posredoval, da se opravi ali ne opravi kakšno uradno dejanje, se kaznuje z zaporom do treh let.

13. Primer J. Janša • Branka ZOBEC HRASTAR vložila obtožni predlog: “dajanje obljub za sprejemanje nagrade” • do 3 leta zapora ali denarna kazen • Tožilka navedla kot kaznivo dejanje “obljubo nagrade za nezakonito posredovanje” • Ključni dokaz je elektronsko sporočilo: “katerega je 8.9.2005 v imenu Ivana Crnkoviča poslala Marija Crnkovič dne 8.9.2005 ob 09.53 uri ( doo 133 ), v katerem se Riedlu zahvaljuje za potrditev da želi delovati z družbo Rotis” Sporočila mu je: » Da bodo morali to odločitev uskladiti še s predsednikom Vlade, na čemur še trenutno delamo. Šele potem, ko bomo od njega prejeli pozitivno odločitev, bomo hitro sprejeli nadaljnje korake«. Sporoča mu, da ga bo takoj ko bo prejela odgovor o tem obvestila.«, “

14. Primer J. Janša-Ponarejanje listin- • Takšno elektronsko sporočilo kot ga navaja Branka Zlobec Hrastar ni bilo nikoli poslano, kar je razvidno iz uradnega zaznamka o pregledu nosilcev podatkov v digitalni obliki z dne 9.7.2010 Generalne policijske uprave, ki se nahaja v kazenskem spisu kot priloga obtožnega predloga. Iz uradnega zaznamka je razvidno, da Ivan Crnkovič in ne njegova žena Marija Badovinacnista nikoli poslala elektronskega sporočila takšne vsebine Hansu Wolfgangu Riedlu, zato je moč zatrditi, da si je dokaz v takšni obliki kot ga v obtožnem predlogu tožilka navaja enostavno izmislila! • Tako ravnanje tožilke pomeni ponarejanje listin in zlorabo položaja!

15. Uradni zaznamek o pregledu vsebine zaseženih računalnikov pri Ivanu Crnkoviču.

16. Kazenska ovadba, ki so jo spisali kriminalisti. Iz ovadbe je razvidno, da so kriminalisti korektno zapisali, da je Marija Crnkovič mail poslala svojemu možu Ivanu. Marija mail v imenu moža Crnkoviča NI poslala Patrii, kot pozneje navaja tožilka Hrastar. Marija je svojemu možu napisala le osnutek maila. Osnutek nikoli ni bil poslan Patrii! S tem ko tožilka piše, da je ta mail poslan Patrii pomeni, da je prirejala dokaze!

17. Obtožni predlog, ki ga je vložila tožilka Hrastar. V predlogu dokazuje vpletenost Janeza Janše na osnovi lažnih dokazov. Vpletenost dokazuje na osnovi maila, ki ni bil poslan.

18. Osnutek maila, ki nikoli ni bil poslan na Patrio! Da gre za osnutek dokazuje tudi opomba Marije „ne vem če sem prav napisala ime“. Ta osnutek, ki ni bil nikoli poslan, je tožilka prikazala kot mail, ki je bil poslan Patrii in predstavlja ključni dokaz zoper Janeza Janšo.

19. Osnutek maila Osnutek maila, ki ga je Marija Crnkovič poslala Ivanu Crnkoviču in ne Riedlu, kot navaja tožilka. Obtožni predlog tožilke Hrastar V obtožnem predlogu je tožilka Hrastar navedla, da je bil mail poslan Riedlu in prikrila dejstvo, da je šlo za osnutek, ki ni bil nikoli poslan Riedlu!!!

20. Mail, ki ga je Crnkovič v resnici poslal na Patrio!Janez Janša ni nikjer omenjen!

21. Primer J. Janša • Ključni in edini dokaz zoper Janeza Janšo v Aferi Patria je torej ponarejen/izmišljen. • Tožilka je s tem ko je priredila dokaze zlorabila položaj. • Barbara ZOBEC HRASTAR opravlja funkcijo od leta 1990, to je 20 let. Ker funkcijo opravlja 20 let, pomeni, da dobro pozna zakonske okvire. Prirejanje dokazov je pri tožilcu z 20 letnimi izkušnjami nesprejemljivo

22. Nevarnost obtožnih predlogov • Vlaganje obtožnih predlogov, kjer ni utemeljenih sumov in dokazov omogoča, da se brez nadzora kazensko preganja kogarkoli. • Tak način podajanja obtožnih predlogov omogoča odstranjevanje političnih nasprotnikov in je kot tak nesprejemljiv.

23. Nevarnost obtožnih predlogov • Vlaganje obtožnih predlogov, kjer ni utemeljenih sumov in dokazov omogoča, da se brez nadzora kazensko preganja kogarkoli. • Tak način podajanja obtožnih predlogov omogoča odstranjevanje političnih nasprotnikov in je kot tak nesprejemljiv.