TUJEC 1862

1. NASTANEK PESMI IDEJA TEMA Je izrazito lirska pesem. Izšla je v zbirki Male pesmi v prozi, v ospredju zbirke so motivi velemestnega okolja in ideja zavračanja narave. Pesem je pisana v obliki pogovora (dialoga) med tujcem in pesnikom (lahko rečemo, da gre za notranji monolog, saj pesnik samega sebe sprašuje o svojih vrednotah in prepričanjih). Pesnik brezupno sanja o odrešitvi, kajti vrednote družbe so vse kaj drugega, kot jih pojmuje on. Njemu je največja vrednota umetnost. Tujstvo > osamljenost človeka, ki se ločuje od vseh vrednot svojega časa, ker misli, da so brez temelja ali samo še navidezne; vse to pa ga obsoja na popolno izločenost iz življenja, na obup in brezupno sanjarjenje o nečem, kar bi ga lahko odrešilo, a najbrž ne obstaja. PESNIŠKA SREDSTVA SIMBOLI TUJEC 1862 - zamolki: določajo neizrečeno, zaznamovani so s tropičji - naštevanja: očeta, mater, sestro, brata - paralelizmi členov: Nimam očeta in matere, ne sestre, ne brata - dobesedne ponovitve: oblake … oblake, ki romajo … tam doli … tam doli - vsebinsko ponavljanje: kratka, podobna vprašanja • oblaki PESEM V PROZI Pesmi v prozi so avtorji začeli pisati že konec 18. stoletja. Poglavitna značilnost pesmi v prozi je prozni ritem, ki se je ločil od svobodnega verza pa tudi od ritmizirane proze, ki je hotela biti čim bolj poetična. Pesmi v prozi so po sestavi različne; lahko so lirske, meditacije, blizu eseju > takšnih pa ni mogoče šteti med lirska besedila.