PARNA LOKOMOTIVA – USTVARJANJE PRENOSA VLEČNE SILE NA KOLO PRI PARNIH LOKOMOTIVAH

1. PARNA LOKOMOTIVA – USTVARJANJE PRENOSA VLEČNE SILE NA KOLO PRI PARNIH LOKOMOTIVAH • V primeru dveh pomaknjenih cilindrovza • 90º sila nikoli ni nič. - zmanjšanje cilindrične površine zaradi ročice -premer cilindra -srednji indikatorski pritisk -kot nagiba pomične ročice parnega stroja - kot obrata ročice iz desnega mrtvega kota - polmer obrata ročice - dolžina pomične ročice

2. Za razliko od parnega stroja se sila ustvari neposredno z izgorevanjem. Moč motorja je sorazmerna sili in hitrosti pomika batov. Podobno kot pri parnem stroju je tudi v tem primeru sila na kolesu odvisna od: NASTAJANJE IN PRENOS VLEČNE SILE PRI DIZELSKIH LOKOMOTIVAH Z MEHANIČNIM PRENOSOM SILE MEHANSKI PRENOS MOČI premera bata v cilindru, srednjega inercijskiega pritiska v cilindru dizelskega motorja, sile na batu dizelskega motorja, sile na obodu kolesa, prenosnega razmerja menjalnika, premera kolesa.

3. NASTAJANJE VLEČNE SILE PRI DIZELSKIH LOKOMOTIVAH S POMOČJO HIDRAVLIČNEGA PRENOSA MOČI Turbina • Dizelski motor poganja hidravlično črpalko, ta poganja hidravlično turbino. • Navor, ki izhaja iz hidravlične turbine, bo zmanjšan ali povečan; enačba: HIDRAVLIČNI PRETVORNIK NAVORA • Prenos sile na kolesa je odvisen od hitrosti in različnih »polnitev« dizelskih motorjev. • Preskok sile pomeni novo menjalno razmerje menjalnika. Stator Črpalka

4. S pomočjo menjalnika spreminjamo razmerje prenosa med številom obratov na “vhodu” in “izhodu” menjalnika. Najbliže naslednji enačbi je hidravlični prenos, torej je izmed do sedaj omenjenih tudi najboljši. 1. pretvornik 2. črpalka, turbina 3. dizelski motor 4. menjalnik 5. osni prenos PRENOS MOČI S POMOČJO MEHANIČNEGA MENJALNIKA PRIKAZ POVEZAVE HIDRAVLIČNE SPOJNICE NA ŽELEZNIŠKEM VOZILU HIDRAVLIČNI PRENOS ZOBNIŠKI MENJANIK

5. Shema dizelelektrične lokomotive Prednosti dizelelektričnega pogona je velik navor pri hitrosti v=0. Velik navor pri v=0 je zelo pomemben pri izpeljavi vlakov, posebej je to pomembno pri izpeljavi težkega vlaka. VLEČNA SILA ELEKTROMOTORJEV V DIZELELEKTRIČNIH IN ELEKTRIČNIH LOKOMOTIVAH Elektromotorji Generator DM Spoj os – pogon U - navor električnega motorja, - vrtljaji električnega motorja, - izkoristek električnega motorja.

6. PRENOS SILE IZ ELEKTROMOTORJA NA OS IN OBOD KOLESA Vozni podstavek s pogonskimi elektromotorji • Diagram poteka moči DM in električnega generatorja ob P=U.I=konstanta ob spremembi vzbujalnega toka od I1 do In MOČ MOTORJA, REGULIRANA S POMOČJO TIRISTORJEV (izmeničnaefektivna izmenične napetost) kot deblokiranja tiristorja, Hitrost vozila je odvisna od frekvence napetosti na izmeničnem motorju Z RAZVOJEM POLPREVODNIŠKE IN RAČUNALNIŠKE TEHNIKE JE POSTALA REGULACIJA HITROSTI Z IZMENIČNIMI REGULATORJI NAJKAKOVOSTNEJŠA.

7. ODVISNOST KARAKTERISTIKE VLEČNEGA MOTORJA OD HITROSTI LOKOMOTIVE Regulacija hitrosti elektrolokomotive s spremembo: - vezave pogonskih elektromotorjev, - spremembe napetosti. DIAGRAM ODVISNOSTI HITROSTI LOKOMOTIVE OD NAPETOSTI NA ELEKTROMOTORJU. S spremembo vezav pogonskih motorjev dosežemo enak učinek kot s spremembo prestavnega razmerja na menjalniku: M – elektromotor G – generator PRIKAZ HITROSTI LOKOMOTIVE OD NAPETOSTI NA VLEČNIH MOTORJIH IN NJIHOVE VEZAVE. IM – TOK MOTORJA

8. Regulacija hitrosti lokomotive s pomočjo uporov 2. VEZAVE ZAPOREDNIH UPOROV ZA REGULACIJO HITROSTI LOKOMOTIVE • VEZAVE VZPOREDNIH SOUPOROV • – ŠENTIRANJE VZPOREDNO K VZBUJALNEMU NAVITJU VEŽEMO UPOR IN S TEM DOSEŽEMO MANJŠI TOK SKOZI VZBUJALNO NAVITJA, TO POMENI NIŽJO GOSTOTO MAGNETNEGA POLJA. VELJA ENAČBA: TU VELJA: Z VEČJO UPORNOSTJO (RS) JE MANJŠA HITROST. c-konstanta, Ф- magnetni fluks. DIAGRAM REGULACIJE HITROSTI S PREKLOPI MOTORJEV IN VEZAVO RAZLIČNIH UPORNOSTI Enak sistem regulacije imajo dizelelektrične in lokomotive elektrovleke na enosmerno napetost.

9. NAJVEČJA PREDNOST ELEKTRIČNE VLEKE JE NJEN IZKORISTEK, KI PREDSTAVLJA 33%, PRI PARNI VLEKI JE TA IZKORISTEK 3 – 5%, PRI DIZELMOTORJIH ZNAŠA DO 20%. Osnovne enačbe za izračun najpomembnejših vrednosti za ocenjevanje kakovosti električne vleke enosmerne napetosti ELEKTRIČNA VLEKA ŽELEZNIŠKIH VOZIL ELEKTRIČNA VLEKA ŽELEZNIŠKIH VOZIL ELEKTRIČNA VOZILA ZA SISTEM MONOFAZNEGA TOKA ZA TA SISTEM JE ZNAČILNO, DA IMA V VODIH NAD PROGO IZMENIČNO NAPETOST. POZNAMO NAPAJANJE S FREKVENCO 16 2/3 HZ ALI FREKVENCO 50HZ. NAPETOSTI V EVROPI DOSEGAJO DO 25 000V. IZMENIČNI TOK POMENI TUDI LAŽJI NAČIN REGULIRANJA NAPETOSTI S POMOČJO TRANSFORMATORJA. specifična ohmska upornost, razdalja od lokomotive do električne napajalne postaje, električni tok, ki se s spremembo obremenitve spremeni, presek vodnika, po katerem napajamo lokomotivo, električna ohmska upornost vodnika, padec napetosti med lokomotivo in električno napajalno postajo.

10. Vrtilni navor rotorja Vrtljaji rotorja Izkoristek motorja (skupni izkoristek lokomotive je zmnožek vseh izkoristkov) Mehanska moč na kolesu lokomotive Izračun moči na kolesu v odvisnosti od električne moči Ocenjevanje kakovosti elektrovleke ocenjujemo v odnosu zmogljivosti: mreže, zmogljivosti vlečnega sredstva, potrebe po vlečni moči. PONOVITEV