1 / 75

ANDRAGOGIKA – 3. del

doc. dr. Dejan Hozjan Dejan.hozjan1@guest.arnes.si. ANDRAGOGIKA – 3. del. 7. Poklicna identiteta. Uvodno vprašanje. Kako poklicna identiteta vpliva na razvoj Izobraževanja odraslih ?. 7. Poklicna identiteta. Razumevanje poklica v anglosaksonskem prostoru Occupation

devon
Download Presentation

ANDRAGOGIKA – 3. del

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. doc. dr. Dejan Hozjan Dejan.hozjan1@guest.arnes.si ANDRAGOGIKA – 3. del

  2. 7. Poklicna identiteta Uvodno vprašanje Kako poklicna identiteta vpliva na razvoj Izobraževanja odraslih?

  3. 7. Poklicna identiteta Razumevanje poklica v anglosaksonskem prostoru • Occupation - Objektivno določljiv tip dela, ki ga nekdo opravlja (nižje ovrednoteni poklici) 2. Vocation - oblikovanje posameznikovih osebnostnih lastnosti, ki so potrebne za opravljanje poklicne dejavnosti (za obrtniško-rokodelske poklice)

  4. 7. Poklicna identiteta Razumevanje poklica v anglosaksonskem prostoru 3. Profession - vključuje socialno priznano kvalifikacijo, razvite določene kompetence (tudi poklicno identiteto) in označuje delokrog, ki ga opravlja posamezni nosilec (poklici z večjim družbenim statusom)

  5. 7. Poklicna identiteta RAZUMEVANJE POKLICA V ANGLOSAKSONSKEM PROSTORU 3. PROFESSION • IZRAZIT DRUŽBENI STATUS, KI GA DOLOČAJO: • STOPNJA RAZVITOSTI OSNOVNIH TEORIJ IN TEHNIK, KI OBLIKUJEJO SISTEMATSKO ZAOKROŽENO CELOTO IN SO OSNOVA ZA POKLICNO DELOVANJE • STOPNJA MONOPOLA NA STROKOVNEM PODROČJU • STOPNJA PREPOZNAVNOSTI POKLICA V JAVNOSTI • STOPNJA ORGANIZIRANOSTI POKLICA (TURNER IN HODGE, 1990)

  6. 7. Poklicna identiteta Definicija poklica • tip dela, ki ga opravlja posameznik, opisan predvsem na podlagi znanj, spretnosti in sposobnosti ter zmožnosti, ki so zanj potrebne • Ne razumemo ga ozko kot “Occupation”, “Vocation” ali “Profession”

  7. 7. Poklicna identiteta Značilnosti poklica • Poklic kot vsota odnosov in vlog, ki zadovoljuje potrebe posameznikov in družbe • Poklic kot hierarhizirana entiteta • Poklic kot del kulture in trajna družbena tvorba • Poklic kot vsota priznanih in varovanih družbenih odnosov in vlog

  8. 7. Poklicna identiteta Poklicna identiteta v kontekstu kompetenc Poklicna identiteta

  9. 7. Poklicna identiteta Od poklicne kulture do poklicne identitete • Poklicna skupina • Poklicna kultura • Poklicna klima • Poklicna socializacija • Poklicna identiteta

  10. 7. Poklicna identiteta Definicija poklicne skupine Poklicna skupina je skupina posameznikov, ki posedujejo enako družbeno določeno in priznano poklicno vlogo.

  11. 7. Poklicna identiteta Definicija poklicne vloge Poklicna vloga je vsota in sistem želja, ciljev, verovanj, odnosov in stališč, sploh vsega obnašanja, ki ga manifestira posameznik kot pripadnik določene poklicne skupine. * SKPProfil Poklica / Poklicni standard

  12. 7. Poklicna identiteta Dejavniki dinamičnosti poklicnih skupin • Fuzija in segregacija sestavin poklicne vloge 2. Prisotnost razmerja med instrumentalnim in ekspresivnim kompleksom v vlogi 3. Proces odpiranja in zapiranja struktur in posploševanja in specificiranja struktur

  13. 7. Poklicna identiteta Definicija poklicne kulture Poklicna kultura je koherenten sistem predstav in vrednot določene skupine, ki ji služijo kot osnova za odločanje med različnimi možnostmi. (Turner, 2007)

  14. 7. Poklicna identiteta Oblike poklicne kulture • Načrtovana kultura • Redefinira položaj družbenih akterjev in teži k oblikovanju nove kulture in družbene strukture 2. Legitimacijska kultura - Namen je razširjanje in racionaliziranje gospostva v odnosu do drugih poklicnih skupin 3. Uporna kultura - Homogeniziranje poklicne skupine navznoter in distanciranje do drugih

  15. 7. Poklicna identiteta Komponente poklicne kulture Socio-strukturni sistem (politika upravljana, strategije, procesi kadrovanja itd.) Zaposleni Kulturni sistem (miti, ideologije, vrednote, besednjak)

  16. 7. Poklicna identiteta Značilnosti poklicne kulture - Kolektivni fenomen - Nabita z emocijami - Z zgodovinsko osnovo - Inherentno simbolična - Dinamična - Inherentno zabrisana, nerazločna

  17. 7. Poklicna identiteta Elementi poklicne kulture 1. Sklad vednosti - znanje - kulturain tradicija 2. Norme in pravila - vodilo za delovanje v značilnih in pogosto ponavljajočih se okoliščinah 3. Ideologija - prepričanja, ki pomagajo dosegati določene cilje 4. Miti - prvobiten način oblikovanja ideoloških konceptov

  18. 7. Poklicna identiteta Elementi poklicne kulture 5. Rituali - narekujejo univerzalna metasporočila organizacije 6. Simboli - centralna vloga v ritualnem dogajanju 7. Rutina - temeljni element vsakdanjega delovanja, kar pomeni ponavljanje dejavnosti, ki jih opravljamo na isti način dan za dnem

  19. 7. Poklicna identiteta Razmerje med poklicno kulturo in klimo Poklicna kultura je sistem vrednot, verovanj, norm, delovanja, komunikacij in navad, ki so temelj delovanja in vedenja ljudi v poklicni skupini. Kultura poklicne skupine je celota znanj o tem, kako ljudje v poklicni skupini razmišljajo in delujejo kot njeni zaposleni oziroma člani. Poklica klima opisuje psihološko strukturo poklicne skupine. Je kvaliteta notranjega okolja.

  20. 7. Poklicna identiteta Razmerje med poklicno kulturo in klimo • Poklicne klima ima zgodovinski znanstveni vir v psihologiji, medtem ko je znanstveni vir poklicne kulture v kulturni antropologiji in etnologiji. 2. Cilj poklicne kulture je eksplicitno razumevanje vrednot, norm, mnenj, prepričanj, vzorcev vedenja. Koncept poklicne klime pa se omejuje na opis skupinske realnosti. Pojem poklicne klime je bolj opisen, nezgodovinski, usmerjen k merjenju nekaterih pojavov v poklicni skupini.

  21. 7. Poklicna identiteta Razmerje med poklicno kulturo in klimo 3. Poklicna klima bolj odseva to, kako člani poklicne skupine doživljajo realnost v skupini, in to raziskuje izključno z vprašalniki. Poklicna kultura pa se ukvarja bolj s pojavi, ki so objektivni, ki obstajajo, tudi če se jih člani poklicne skupine ne zavedajo.

  22. 7. Poklicna identiteta Definicija poklicne socializacije Poklicna socializacija kot univerzalni proces, skozi katerega se posameznik usposobi za opravljanje določenega dela ali sklopa del in se razvija poklicna identiteta in poteka v interakciji med posameznikom in institucijo. Poklicna identiteta se oblikuje v procesu poklicne socializacije in predstavlja posameznikovo doživljanje sebe v povezavi s poklicem, poklicnim delom, ki ga opravlja.

  23. 7. Poklicna identiteta Oblike procesov poklicne socializacije • Identifikacija - proces, s katerim je oseba vpeljana v članstvo skozi učenje igranja poklicne vloge 2. Izbira objekta - proces posameznikove motivacije, ki se izraža tako, da je izbor objekta motiviran s predhodnimi identifikacijami 3. Internalizacija - Proces prisvojitve kulturnih vzorcev poklicne skupine

  24. 7. Poklicna identiteta Faze poklicne socializacije 1. Primarna in sekundarna/anticipatorna poklicna socializacija - odvija se pred dejanskim vključevanjem posameznika v poklic, ko posameznik “eksperimentira” z različnimi poklici 2. Terciarna poklicna socializacija - odvija se z vključevanjem v delovni proces in težnjo identificirati se z večjimi družbenimi skupinami

  25. 7. Poklicna identiteta “Poklicna identiteta je socialno priznan način, na podlagi katerega se posamezniki poistovetijo drug z drugim na področju dela, poklicnem področju ali področju zaposlitve. Oblikuje se v procesu socializacije.” Definicija poklicne identitete

  26. 7. Poklicna identiteta Vidiki poklicne identitete • Individualni vidik • Skupinski vidik

  27. 7. Poklicna identiteta Oblikovanje poklicne identitete Poklicna identiteta se oblikuje na podlagi predelave lastnega znanja in izkušenj o sebi in lastni poklicni skupini. Njegova zavestna avtorefleksija vključuje introspektivno pretresanje lastnih izkušenj in spoznanj ter opazovanja zunanjega sveta in njegovih akcij nanj. Na podlagi primerjave z člani lastne poklicne skupine in ostalimi poklicnimi skupinami se razvijejo posameznikove sodbe o sebi, ki pogojujejo oblikovanje njegove poklicne identitete.

  28. 7. Poklicna identiteta Komponente poklicne identitete 1. Kognitivna komponenta - izpostavlja spoznavni vidik identitete 2. Emocionalna komponenta - ovrednotenje lastnega koncepta poklicne identitete, ki se manifestira kot ponos ali sram, zadovoljstvo ali nezadovoljstvo s samim sabo 3. Motivacijska komponenta - generalizirano prepričanje o možnosti za vplivanje na lastno poklicno identiteto

  29. 7. Poklicna identiteta ZNAČILNOSTI SODOBNE POKLICNE IDENTITETE • ODMIK OD RADIKALNE LOJALNOSTI POSAMEZNEMU POKLICU • NAMESTO KONCEPTA ZAPOSLENOSTI DOMINIRA KONCEPT ZAPOSLJIVOSTI • POUDAREK NA ŠIRŠEM SPEKTRU POKLICNIH VREDNOT • IZRAZITA RAZVITOST TRANSVERZALNIH (KARIERNIH) KOMPETENC

  30. 8. Vrste izobraževanja odraslih VRSTE IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH GLEDE NA VLOGO SUBJEKTA • Samoizobraževanje • Usmerjeno / vodeno samoizobraževanje • Formalno izobraževanje • Neformalno učenje • Posredno in neposredno

  31. 8. Vrste izobraževanja odraslih 1. SAMOIZOBRAŽEVANJE Definicija: proces pridobivanja znanja, spretnosti, sposobnosti in ostalih kompetenc, kjer učenec sam v celoti obvlada učni proces (postavlja si cilje, planira, programira, opravi vso organizacijo, uresničuje, preverja, vrednoti naučeno)

  32. 8. Vrste izobraževanja odraslih 1. SAMOIZOBRAŽEVANJE

  33. 8. Vrste izobraževanja odraslih 1. SAMOIZOBRAŽEVANJE Značilnosti: • Ni formalne valorizacije rezultatov samoizobraževanja • Ni množično zaradi zastavljanja individualnih ciljev in planiranja ter programiranja • Prvenstveno namenjeno bolj nadarjenim in motiviranim Primer: Središča za samostojno učenje - SSU

  34. 8. Vrste izobraževanja odraslih 1. SAMOIZOBRAŽEVANJE Prednosti: • Dostopnost - nekateri udeleženci se drugače ne bi mogli učiti, kar si želijo • Fleksibilnost - kratki, modularno zasnovani učni programi za samostojno učenje udeležencem pomagajo pri učinkoviti izrabi časa za vsebine, ki jih že poznajo • Dosegljivost v vsakem času - udeleženci se lahko učijo, kadar se želijo, in ne po urniku, ki ga določijo drugi.

  35. 8. Vrste izobraževanja odraslih 1. SAMOIZOBRAŽEVANJE Prednosti: • Lasten ritem - ker gre za individualno učenje se udeleženci izognejo prilagajanju hitrosti učenja skupine, kot v organiziranih oblikah • Zasebno učenje - odpadejo strahovi in bojazni o zadregah, ko je znanje potrebno predstaviti drugim • Svobodna izbira vsebin oz. programa učenja, ocenjevanje ter preverjanje lastnega napredka o napredovanju v znanju

  36. 8. Vrste izobraževanja odraslih 1. SAMOIZOBRAŽEVANJE Prednosti: • Bolj kakovostno učenje glede na izbiro vsebine in način predelave • Možnost izbire ustreznega medija, ki posameznemu udeležencu bolj ustreza ali ga bolj motivira

  37. 8. Vrste izobraževanja odraslih 2. VODENO/USMERJENO SAMOIZOBRAŽEVANJE Definicija : proces pridobivanja znanja, spretnosti, sposobnosti in ostalih kompetenc, kjer si oseba si sama zada cilj izobraževanja, planiranje in programiranje pa opravi ustanova, ki tudi dokončno vrednoti pridobljene kompetence

  38. 8. Vrste izobraževanja odraslih 2. VODENO/USMERJENO SAMOIZOBRAŽEVANJE

  39. 8. Vrste izobraževanja odraslih 2. VODENO/USMERJENO SAMOIZOBRAŽEVANJE Značilnosti: • množično izobraževanje s standardiziranimi gradivi • učinkovitejše od klasičnega samoizobraževanja • ekonomičnost • Možna uporaba pri povprečno nadarjenih in motiviranih • zadovoljuje širše družbene interese in potrebe po izobraževanju, ne le individualnih

  40. 8. Vrste izobraževanja odraslih 2. VODENO/USMERJENO SAMOIZOBRAŽEVANJE Primeri: • Dopisne šole • Izobraževanje na daljavo 3. E-izobraževanje

  41. 8. Vrste izobraževanja odraslih 3. FORMALNO IZOBRAŽEVANJE Definicija : proces pridobivanja znanja, spretnosti, sposobnosti in ostalih kompetenc v obliki šolskega dela, pouka za odrasle

  42. 8. Vrste izobraževanja odraslih 3. FORMALNO IZOBRAŽEVANJE

  43. 8. Vrste izobraževanja odraslih 3. FORMALNO IZOBRAŽEVANJE Značilnosti : • celoten proces poteka v neposrednem osebnem stiku učitelja in učencev • vnaprej določeno število ur, učna snov, učiteljevo podajanje snovi in razlaga • okviru rednih šol ali kot posebne šole za odrasle – večerna osnova šola • poudarek na zahtevnosti

  44. 8. Vrste izobraževanja odraslih 3. FORMALNO IZOBRAŽEVANJE Primeri : • Osnovna šola za odrasle • Dokvalifikacije • Prekvalifikacije • Specializacije itd.

  45. 8. Vrste izobraževanja odraslih 4. NEFORMALNO UČENJE Definicija : proces pridobivanja znanja, spretnosti, sposobnosti in ostalih kompetenc, kjer vzgojno-izobraževalni proces ne potekajo po običajni poti formalnega šolskega dela

  46. 8. Vrste izobraževanja odraslih 4. NEFORMALNO UČENJE

  47. 8. Vrste izobraževanja odraslih 4. NEFORMALNO UČENJE Značilnosti : • odrasli si sami razporejajo čas, ritem, obseg učenja, ustanova pa jim daje možnost izbiranja – vnaprej določen program, v določenem obdobju morajo obvladati snov • različne okoliščine izobraževanja (doma, odmori med delom, v naravi, med vožnjo) • bolj ustreza izobraževanju ob delu kot formalno

  48. 8. Vrste izobraževanja odraslih VRSTE IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH GLEDE NA STIK MED UČITELJEM IN UČENCEM • Neposredno izobraževanje • Posredno izobraževanje

  49. 8. Vrste izobraževanja odraslih 1. NEPOSREDNO IZOBRAŽEVANJE Značilnosti : • Vzgojno-izobraževalni kontakt je neposreden (osebni odnos) • Oblike: tečaj, konzultacija, večerna šola, knjižnica ...

  50. 8. Vrste izobraževanja odraslih 2. POSREDNO IZOBRAŽEVANJE Značilnosti : • Vzgojno-izobraževalni kontakt je neposreden (učenec in učitelj med seboj nimata stikov, le preko medijev, gradiv itd.) • Oblike: dopisno izobraževanje in izobraževanje na daljavo

More Related