Slide1 l.jpg
This presentation is the property of its rightful owner.
Sponsored Links
1 / 9

KAKO SO MESTA SPREMENILA EVROPO Učb. str. 118 PowerPoint PPT Presentation


  • 235 Views
  • Uploaded on
  • Presentation posted in: General

KAKO SO MESTA SPREMENILA EVROPO Učb. str. 118. V 13. stoletju je mesto štelo od 1.500 do 2.500 prebivalcev. Kako je danes? Navedi razlike, ki jih poznaš med srednjeveškim sodobnim in mestom!. Kaj je bilo značilno za srednjeveška mesta.

Download Presentation

KAKO SO MESTA SPREMENILA EVROPO Učb. str. 118

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Presentation Transcript


Slide1 l.jpg

KAKO SO MESTASPREMENILA EVROPO

Učb. str. 118

  • V 13. stoletju je mesto štelo od 1.500

  • do 2.500 prebivalcev.

  • Kako je danes?

  • Navedi razlike, ki jih poznaš med

  • srednjeveškim sodobnim in mestom!


Slide2 l.jpg

Kaj je bilo značilno za srednjeveška mesta

Meščani so bili za razliko od podložnikov svobodni.

Zakaj je imelo mesto obzidje?

Na čigavi zemlji so nastala mesta?

Katere stavbe so bile zidane?

LEGA

Nastajala so ob cerkvah, blizu rek, gradov, ob križiščih prometnih poti.

Mesta so ustanovili fevdalci, ki so podelili

  • MESTNE PRAVICE IN SVOBOŠČINE

  • mestni statuti

  • pravica do tržnega miru

  • • pravica do obzidja, obrambe,

  • • pravice do sejmov

  • PREBIVALCI Meščani: obrtniki, trgovci bankirji,plemiči, Judje, duhovščina

  • Okrog 1000 prebivalcev

  • Gospodarska središča


Slide3 l.jpg

Brasov, Romunija

KAKŠNO JE BILO SREDNJEVEŠKO MESTO

  • UREDITEV

  • Ulice:ozkenetlakovane,

  • blatne, polne ljudi, živali

  • umazane, redko čiščene.

  • Hiše: visoke in tesno skupaj,

  • malo prostora v mestu, lesene,

  • (požari).

  • Mestna hiša s stolpom in

  • uro, sedež mestnega gospoda

  • sramotilni steber

  • Trg – shajališče,zabave,

  • sejmi, kaznovanja in usmrtitve

  • Cerkev

  • Obzidje, vrata, straža.

  • Voda: iz mestnega vodnjaka ali reke

  • Reke obramba mesta, transport blaga

  • Odplake: na ulico

  • Kanalizacija: neurejena

  • Stranišča: revni zunaj, bogatejši v hiši

SLOVENCI


Slide4 l.jpg

živahno

Kakšno je bilo življenje v srednjeveškem mestu

  • DRUŽABNOST

  • Taverne: pitje, pripovedovanje novic,

  • kockanje, petje, prepiri in pretepi.

  • Razne javne prireditve, zabave ob

  • sejmih, procesije in javna kaznovanja.

OBLAČILA Pravila:

niso smeli nositi razkošnih oblek (iz svile, zlata ali srebra).

Nakit, le manjše vrednosti, brez dragih kamnov.

  • PREHRANAmeščanov

  • Hrana iz žit (kruha),

  • zelenjave, sadja, mesa.

  • Važen dodatek je bila sol.

  • Začimbe; drage in redke.

  • Jedi so sladkali z medom.

  • Pili so pivo.

  • HIŠE

  • Pritličje delavnice ali trgovine,

  • zgoraj bivalni prostori:

  • gospodarjeva soba, predprostor

  • s kuhinjo in manjša soba.

  • Oprema: klopi, mize, skrinje,

  • postelje, leseni čeber.


Slide5 l.jpg

Porod - nevaren dogodek

Otroci so bili rojeni doma ob pomoči babice, ki jih je takoj po porodu umila v zeliščnem vinu in namazala z mastjo, potem pa jih tesno klasasto povila, da se niso mogli več gibati. Tako malo mumijo je babica nato položila v zibko. Otroci so bili dojeni. Če mati ni imela mleka je najela dojiljo. Ko so se odvadili dojenja, so otroci že zjutraj dobili sladkano ali razredčeno pivo ali vino. Posebej fante je bilo treba kmalu navaditi na alkoholne pijače ter na nenavadne jedi, preden bi jih poslali na tuje, da se ne bi prehitro opijanili ali da bi bili vajeni jesti vse.Po tedanjem prepričanju se je otrok brez vzgoje nagibal bolj k slabemu kot k dobremu, zato je bilo potrebno pravočasno zlomiti njegovo voljo in pravočasno pregnati iz njega vso nadlogo, preden bi se razrasla kot bolezen. Privaditi ga je bilo treba k poslušnosti in bogaboječnosti.


Slide6 l.jpg

Higiena v mestih ni bila preveč dobra. DANE

Kopali so se vsak teden enkrat. DANE

Odpadne vode so se zadrževale na ulicah. DANE

Ozke, senčne ulice so bile leglo bolezni. DANE

MESTO

Za učitelja

Nega telesa je bila sestavljena iz umivanja obraza, ušes, rok, nog in drugih udov z vodo iz vodnjakov ali žganjem. Pod pazduho so se umivali s toplim zeliščnim vinom. Preprečevanje potenja je veljalo za nezdravo. Zobe so si umivali z mešanico vina in vode. Ustni smrad so preganjali z grizljanjem limonine lupine, nageljnovih žbic ali cimetove skorje. Občasno so si zdrgnili zobe s prahom za zobe (v njem zdrobljeni kremenčev pesek, sipina kost, rdeče korale, pa nageljnove žbice, muškatov orešek in rožno olje). Premožnejši so si dali manjkajoče zobe nadomestiti z umetnimi, kar pa je bilo silno drago. Dolgih las ženske niso umivale, ampak samo česale. Na tri mesece so vtirale vanje poseben prašek iz škroba, pomarančnih cvetov, lovorja, lavendla in jih izkrtačile. Uši so preganjali s prekuhano mešanico česna, zelišč, volovske krvi in kisa. Doma so se kopali v čebrih, a razmeroma redko, priljubljeno pa je bilo obiskovanje javnih kopališč (Svarog)


Slide7 l.jpg

Kam kaj spada?

VISOKE OZKE HIŠE

STRAŽNI STOLP

ILOVNATE KOČE

DVORANA

OZKE ULICE

SKLADIŠČA

OBZIDJE

KUHINJA

DVIŽNA VRATA

MESTNA HIŠA

MESTNA VRATA

ZADIMLJEN PROSTOR

TRG

EN SAM PROSTOR

SREDNJEVEŠKA MESTA

Za učitelja


Slide8 l.jpg

V=N

- - - - - - - -

- - - - - - - - -

L

P=D

P=M

Č=N

100 m2

NI

- - - - - - - - - -

- - - - - - - - - - - -

  • Kateri trditvi o srednjeveškem mestu ne držita? Obkroži ju!

  • Čeprav so bili Židje nepriljubljeni, so bili sestavni del prebivalstva.

  • ” Mestni zrak osvobaja, "so včasih dejali kmetje.

  • Mestne ključe si lahko našel pod predpražnikom mestne hiše.

  • Mestni oblačilni red je omejeval meščana pri razkošju oblačenja.

  • Mesto je imelo mestne ključe in mestni statut.

  • Prišleki so morali nekaj časa preživeti v karanteni na opazovanju.

  • Mesto je imelo mestno hišo z založeno mesnico.

Cehom razvrsti simbole!

Primer: igla- krojaški ceh

škarje

presta

nož

nakovalo

vrček


Slide9 l.jpg

1. Narod, ki je živel za Karpati, domnevno med Dnjeprom in Dnjestrom

2. Znaki stare germanske abecede

3. Slovani, drugo ime za pleme

4. Arabski pastir, ki prebiva v puščavi

5. Muslimanska verska knjiga

6. Pokrajina v katero so vdrli Huni

7. Podoba sestavljena iz barvnih kamenčkov

8. Dežele okrog vzhodnega dela Sredozemskega morja

9. Pravila ki določajo odnose v družbi in med ljudmi

10. Občasno pripravljen trg, kjer se kupčuje z različnim blagom

11. Način krčenja gozdov..

Kaj so CEHI?

1.To so združenja srednjeveških pekov.

2.To je način šolanja srednjeveških obrtnikov.

3.To so trgovci, ki so izobesili simbol svoje trgovine nad vrati.

4.To so združenja obrtnikov iste stroke s posebnimi pravicami.

CEHI: Drži, ne drži?

Cehi so predpisovali in nadzirali cene in kakovost izdelkov.

Cehi so skrbeli za sirote in bolnike iz svojih vrst.

Cehi so spodbujali konkurenčnost med člani.

  • Poišči pravi izraz!

  • Poseben del mesta, določen za posamezne skupnosti

  • Tekmovalnost

  • Zaščitnik mesta, cerkveni svetnik

  • Dobrodelna ustanova za bolnike in reveže

  • Knjiga zakonov, pravil.

  • Nekdo, ki se ukvarja z zdravljenjem brez

  • zdravniške izobrazbe

  • statut, padar, špital, konkurenca, geto, patron

Obkroži pravilne odgovore!

Benetke so bile:

a.) poznane po steklarstvu

b.) močno pomorsko in trgovsko mesto

c.) zgrajene na lesenih pilotih - kolih

d.) mesto je vodil kralj

d.) mesto v severnem Jadranu


  • Login