1 / 20

Psihosocialna tveganja na delovnem mestu v Sloveniji

Psihosocialna tveganja na delovnem mestu v Sloveniji. Aleksandra Kanjuo Mrčela in Miroljub Ignjatović 10. seja Sosveta za statistiko dela 7. marec 2013 Ljubljana. Podatki in metodologija. Peta evropska študija o delovnih razmerah za Slovenijo ( 1404 anketiranih ) ,

davis
Download Presentation

Psihosocialna tveganja na delovnem mestu v Sloveniji

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Psihosocialna tveganja na delovnem mestu v Sloveniji Aleksandra Kanjuo Mrčela in Miroljub Ignjatović 10. seja Sosveta za statistiko dela 7. marec 2013 Ljubljana

  2. Podatki in metodologija • Peta evropska študija o delovnih razmerah za Slovenijo (1404 anketiranih), • Slovenski Modulo psihičnih in zdravstvenih tveganjih na delovnem mestu(1221 anketiranih), • Obe raziskavi opravljeni v 2010, • Analiza – splošne značilnosti trga dela; pozornost na korelacije med rezultati in značilnostmi anketiranih (kot so starost, spol, poklic in dejavnost) in njihovimi delovnimi razmerami (kot so: delovni čas, intenziteta dela, zadovoljstvo pri delu in nekateri drugi).

  3. Peta evropska študija o delovnih razmerah: Slovenija in EU • Delavci in delavke v Sloveniji delajo več in so manj zadovoljni z delovnimi razmerami, • Negotovost delovnih mest in visok prezentizem (prisotnost na delovnem mestu, kljub bolezni) med slovenskimi delavci in delavkami, • Razširjeno mnenje, da delo vpliva negativno na zdravje slovenskih delavk in delavcev • Relativno velik delež trpi zaradi splošne utrujenosti v zadnjih 12 mesecih, • Slovenski delavci in delavke poročajo o besednih žalitvah, zapostavljanju, grožnjah in ponižujočem ravnanju.

  4. Delavci, ki delajo več kot 70 ur na teden (%)* * (indeks plačanega in neplačanega dela)

  5. Nezadovoljstvo z delovnimi razmerami

  6. Strah pred izgubo zaposlitve v naslednjih 6 mesecih

  7. Delali v zadnjih 12 mesecih med boleznijo

  8. Delo negativno vpliva na zdravje

  9. Splošna utrujenost v zadnjih 12 mesecih Panoge: gradbeništvo (50,7%), transport (48,2%), izobraževanje (48%), zdravstvo (47,8%) Poklici: obrtniki (55,6%), uradniki (44,2%), upravljalci strojev (43,9%), strokovnjaki (43,3%)

  10. Delavci, ki mislijo, da bodo isto delo lahko opravljali pri 60 letih starosti (%)

  11. Slovenski Modulo psihičnih in zdravstvenih tveganjih na delovnem mestu • Preveč dela, nadzora, kričanja in opravljanja, • Premalo informacij ter priznavanja sposobnosti in mnenj, • Ena desetina slovenskih delavcev in delavk je izpostavljena psihičnemu nasilju, • Slovenski delavci in delavke trpijo predvsem zaradi živčnosti, spalnih motenj in mišične napetosti.

  12. Negativne izkušnje na delovnem mestu – indikatorji nadlegovanja in zastraševanja Delež anketiranih, ki so imeli izkušnjo (%)

  13. Slovenski delavci in delavke trpijo zaradi utrujenosti in stresa Delavci in delavke, ki pri delu doživljajo stres (%) Panoge: izobraževanje (89,1%), javna uprava (87,3%), finančne storitve (86,6%), transport (82,4%) Poklici: strokovnjaki (91,1%)

  14. Živčnost Statistično značilne povezave (korelacija) • Tudi povezano (šibko) z: • izpostavljenost kričanju ali neupravičeni jezi, • naložili so mi toliko dela, da ga je bilo nemogoče opraviti, in • izpostavljenostpsihičnemu nasilju

  15. Motnje spanja Statistično značilne povezave (korelacija) • Tudi povezano (šibko) z: • izpostavljenost kričanju ali neupravičeni jezi, • pretiran nadzor in opazovanje dela,in • izpostavljenostpsihičnemu nasilju

  16. Mišična napetost Statistično značilne povezave (korelacija) • Tudi povezano (šibko) z: • izpostavljenost kričanju ali neupravičeni jezi, • širjenje govoric in opravljanje, in • izpostavljenostpsihičnemu nasilju

  17. Dejavniki, ki vplivajo na zdravje • Stres na delovnem mestu, • Mnenje, da sta zdravje in varnost ogrožena zaradi dela, • Nezadovoljstvo z delovnimi razmerami, • Izpostavljenost kričanju ali neupravičeni jezi, • Izpostavljenost psihičnemu nasilju.

  18. Sklepi (1) • V primerjavi s povprečjem EU27 delavci in delavke v Sloveniji: • Več delajo (zlasti ženske) • Manj so zadovoljni z delovnimi razmerami • Občutijo večjo zaposlitveno negotovost • Več prezentizma in manj izostankov z dela • Večina (78,9%) doživlja stres, več kot 40% pa splošno utrujenost, • Anketiranci so v posebnem modulu večinoma poročali o slabih izkušnjah, povezanih s preveliko količino in preslabo organizacijo dela, manj pa o izkušnjah psihičnega in še manj fizičnega nasilja, • Psihičnemu nasilju je bila izpostavljena desetina anketirancev, nekoliko več žensk kakor moških. Zdravstvene in psihične težave, o katerih je poročalo največ anketirancev, so bile: živčnost, spalne motnje in mišična napetost.

  19. Sklepi (2) • Po tranziciji in v času recesije – nadaljevanje opazovanih trendov, • Spolne razlike v delovnem času, • Težko življenje generacije srednjih let, • Poklicne in panožne specifike.

  20. Sklepi (3) • V slovenskih delovnih organizacijah bi lahko izboljšali načine upravljanja človeških virov: • Potrebno bi bilo zmanjšati delovno obremenjenost z izboljšanjem delovnih razmer, tako pa zmanjšati izčrpanost in stres delovne sile • Ker desetina anketirancev poroča o psihičnem nasilju in ker je tudi ta izkušnja večinoma povezana s slabimi izkušnjami pri delu, predvsem s preveliko količino in preslabo organiziranostjo dela, bi se v organizaciji lahko odločili za prednostno obravnavo izboljšav na tem področju.

More Related