1 / 22

Prvi izziv:

Prvi izziv:. MOLITEV. 7 . Prvi izziv: Spodbujanje molitve v naši župniji. Ali nekdo, ki je pri maši, Boga le prosi in se mu zahvaljuje, ali pa ga tudi slavi? Slavi se tako, da se gre ven iz sebe, da se s slavljenjem »izgublja čas«. Če ne slaviš Boga, ne poznaš tiste zastonjskosti

corine
Download Presentation

Prvi izziv:

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Prvi izziv: MOLITEV

  2. 7. Prvi izziv:Spodbujanje molitve v naši župniji

  3. Ali nekdo, ki je pri maši, Boga le prosi in se mu zahvaljuje, ali pa ga tudi slavi? Slavi se tako, da se gre ven iz sebe, da se s slavljenjem »izgublja čas«. Če ne slaviš Boga, ne poznaš tiste zastonjskosti izgubljanja časa s slavljenjem Boga, in maša se zdi dolga. Tudi večnost bo slavljenje Boga in zagotovo ne bo dolgočasna, ampak bo lepa. Moliti moramo k Mariji, da bi nam s prinašanjem Jezusa podarila milost veselja in svobode veselja. Da bi nam podarila milost slavljenja, slavljenja z zastonjsko slavilno molitvijo, slavilno, ker je On vedno vreden slave. papež Frančišek

  4. I. Duhovna poglobitev

  5. Svetopisemski odlomek O molitvi (Lk 11,1-13) Nekoč je na nekem kraju molil. Ko je nehal, mu je eden izmed njegovih učencev dejal: »Gospod, naúči nas moliti, kakor je tudi Janez naučil svoje učence.« Rekel jim je: »Kadar molite, recite: Oče! Posvečeno bodi tvoje ime. Pridi tvoje kraljestvo. Naš vsakdanji kruh nam dajaj od dne do dne in odpústinamnašegrehe,saj tudi sami odpuščamo vsakomur, ki nam je dolžan, in ne vpelji nas v skušnjavo!« In rekel jim je: »Kdo izmed vas, ki ima prijatelja, bo prišel opolnoči k njemu in mu rekel: ›Prijatelj, posodi mi tri hlebe kruha, kajti k meni je s potovanja prišel prijatelj in mu nimam s čim postreči,‹ in mu bo oni znotraj odgovoril: ›Ne nadleguj me! Vrata so že zaprta in moji otroci z menoj v postelji, ne moremvstati in ti dati.‹Povemvam: Če ne bovstal in mu dal zato, kerjenjegov prijatelj, bo zaradi njegove nadležnosti vstal in mu dal,

  6. Tudi jaz vam pravim: Prosíte in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo! Kajti vsak, kdor prosi, prejme; in kdor išče, najde; in kdor trka, se mu bo odprlo. Ali je med vami oče, ki bo dal svojemu sinu kačo, če ga bo prosil za ribo? Ali mu bo dal škorpijona, če ga bo prosil za jajce? Če torej vi, ki ste hudobni, znate dajati svojim otrokom dobre darove, koliko bolj bo nebeški Oče dal Svetega Duha tistim, ki ga prosijo.«

  7. Uvodno razmišljanje Molitev je dihanje vere. Goji jo torej kot prvo stvar. Želja po molitvi naj bo vedno prisotna, toda izkaže naj se tudi v dejanju. Od želje boš k resničnosti prešel takrat, ko boš za molitev našel vsak dan določen čas in primeren prostor – najboljši in najbolj miren, ki bo postal počasi središče tvojega dne. Ko boš doživljal sušo, ne odnehaj, temveč molitvi posvečaj še več časa. Ne namršči čela, če ti Gospodtakoj ne odgovori. Želi te očistiti, da se bošlahkopribližalnjemu,kijesvet. On ti more in hoče dati več, kakor ti moreš prositi ali si misliti. Namesto svojih darov ti hoče dati v dar samega sebe. Prim. Silvani Fausti, PismoSilu, Župnijski urad Ljubljana-Dravlje, Ljubljana 1994, 20–21.

  8. Osebno premišljevanje 10 minut 1. Kdaj molim in kje sem, ko se pogovarjam z Bogom? 2. S kakšnimi pričakovanji vstopam v molitev? Kaj želim z molitvijo »doseči?« 3. Zakaj molim? V kaj sem prepričan, ko molim? 4. Ali primolitvigovorim le jaz ali tudiBogudopustim, da mi kajpove? 5. Kakšno sled v življenju puščam s tem, ker sem v odnosu z Bogom, ker molim?

  9. II. Načrtovalno delo

  10. Živa občestva Cerkve in njihovi posamezni člani bodo z novo apostolsko gorečnostjo vabili in spremljali brate in sestre k osebni veri, k osebnemu srečanju s Kristusom kot Odrešenikom človeka, da bi se drug drugemu lahko darovali v ljubezni (PiP 59).

  11. Metoda dela SWOT (MŠPG) analiza Prostor: najbolje več prostorov (za vsako skupino svoj), če je prostor velik, lahko v njem dela več skupin. Število udeležencev: do 6 v vsaki skupini. Opis: Metodo uporabljamo za analiziranje področij/organizacij. Uporabljamo jo kot podlago za izdelavo akcijskih načrtov. Izvedba: Vsako področje analiziramo s štirih vidikov in odgovore na vsak vidik zapišemo v kvadratno shemo SWOT (MŠPG) analize.

  12. SWOT (MŠPG) analiza 1. Kaj ogroža, slabi občestveno molitev v naši župniji? V kvadratni shemi svoje odgovore zapisujemo pod: 1. Grožnje, slabosti, ki so povezane z dejavniki zunaj župnije. 2. Katere so šibke točke občestvene molitve v naši župniji? V kvadratni shemi svoje odgovore zapisujemo pod: 2. Šibke točke, ki so povezane z notranjimi dejavniki v župniji. 3. Katere so močne točke občestvene molitve v naši župniji? V kvadratni shemi svoje odgovore zapisujemo pod: 3. Močne točke, ki so povezane z notranjimi dejavniki v župniji. 4. Katere so priložnosti in primeri dobrih praks molitve, ki bi lahko zaživele v naši župniji? V kvadratni shemi svoje odgovore zapisujemo pod: 4. Priložnosti, ki so povezane z dejavniki zunaj župnije.

  13. SWOT (MŠPG) analiza Ugotovitve zapisujemo. Smiselno se je lotiti vsake točke posebej. Ena skupina se naenkrat ukvarja samo z eno točko. Ob koncu si skupine predstavijo svoje ugotovitve in jih skupaj še dopolnijo. Nato izberemo najbolj pomembne ugotovitve in na njih gradimo prihodnji načrt.

  14. SWOT (MŠPG) analiza

  15. Galerija Prostor: dovolj velik prostor, da na stene lahko nalepimo nekaj plakatov in okoli vsakega plakata stoji nekaj udeležencev. Število udeležencev: 5–7 v eni skupini. Opis: Metoda galerija je delo v skupinah, ki se zberejo okoli vprašanja. Omogoča nabiranje idej in s tem širjenje in poglabljanje teme. Izvedba: Plakate položimo vsakega na svojo mizo ali pa jih nalepimo na stene dovolj vsaksebi, da je mogoč normalen potek dela.

  16. Galerija Na vsak plakat napišemo eno izmed naslednjih vprašanj: 1. Kaj ogroža, slabi občestveno molitev v naši župniji? 2. Katere so šibke točke občestvene molitve v naši župniji? 3. Katere so močne točke občestvene molitve v naši župniji? 4. Katere so priložnosti in primeri dobrih praks občestvene molitve, ki bi lahko zaživele v naši župniji?

  17. Galerija Pri vsakem plakatu položimo nekaj flomastrov, da lahko več udeležencev hkrati zapisuje svoje ideje. K vsakemu plakatu se razporedi ena skupina. Na vsak plakat zapišemo po eno vprašanje (najbolje, da to naredi moderator že pred začetkom dela v skupinah), na katerega člani vsake skupine (ena skupina: 5–7 članov) v 5 minutah zapišejo svoje ideje. Po končanem zapisovanju odgovorov v prvem krogu dela, ki ga po 5 minutah prekinemo, se vsaka skupina premakne k naslednjemu plakatu, na katerem je drugo vprašanje, na katerega člani znova zapišejo odgovore. Postopek ponovimo še tretjič in četrtič oz. tolikokrat, da vse skupine odgovorijo na vsa štiri zastavljena vprašanja.

  18. Oblikovanje ciljev Na osnovi predlogov podanih na vprašanje: Kaj lahko še naredimo za spodbujanje branja Svetega pisma v naših družinah in v župniji? oblikujemo največ tri cilje, ki jih želimo uresničiti v naši župniji. Pri oblikovanju ciljev, izhajajoč iz podanih predlogov, moramo biti pozorni na to, da: 1. upoštevamo to, kar ogroža, slabi občestveno molitev v naši župniji (in je razvidno iz odgovorov na 1. zastavljeno vprašanje); 2. se izognemo šibkim točkam občestvene molitve v naši župniji (razvidne so iz odgovorov na 2. zastavljeno vprašanje); 3. upoštevamo močne točke občestvene molitve v naši župniji (razvidne so iz odgovorov na 3. zastavljeno vprašanje); 4. smo posebej pozorni na priložnosti in primere dobrih praks občestvene molitve, ki bi lahko zaživeli v naši župniji (razvidni so iz odgovorov na 4. zastavljeno vprašanje).

  19. Načrt dejavnosti Ko določimo cilje, se ob vsakem zastavljenem cilju nujno dogovorimo naslednje: 1. Zedinimo se, kdo bo odgovorna oseba, ki bo prevzela skrb in odgovornost za uresničitev določenega cilja. 2. Določimo način, kako bomo cilj uresničili, kdo vse bo pri tem sodeloval. 3. Določimo datum, kdaj pričnemo z realizacijo tega cilja in do kdaj bomo cilj uresničili. 4. Določimo datum, kdaj bomo preverili, ali je bil cilj uresničen (realizacija) in kako je bil uresničen (refleksija in evalvacija).

  20. Pripravila: dr. Mojca Bertoncel, tajnica Škofijskega urada za laike Nadškofije Ljubljana

More Related