1 / 32

0 °

23 °. 0 °. 23 °. Afrika ima edinstveno geografsko lego saj jo ekvator seka skoraj po polovici. Posledice tega so opazne pri podnebju in rastlinstvu. Kamninska zgradba in površje

cordero
Download Presentation

0 °

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. 23° 0° 23° Afrika ima edinstveno geografsko lego saj jo ekvator seka skoraj po polovici. Posledice tega so opazne pri podnebju in rastlinstvu.

  2. Kamninska zgradba in površje Večji del predstavljata Afriška plošča, ki je nastala v predkambriju. V osnovi te plošče prevladujejo predkambrijske kamnine magmatskega ali metamorfnega nastanka (gnajs – metamorfna in granit – magmatska). To je osnova, jedro pa je bilo kasneje preoblikovano z zunanjimi dejavniki: reke, veter, morski valovi. Zato je površje Afriške plošče prekrito tudi z mlajšimi, predvsem sedimentnimi kamninami. Površje Afriške plošče se ni gubalo, ampak je prišlo samo do ugrezanja in dviganja, zato so številne kotline in vmesna višavja, gorski pragovi. Kapske gore so mladonagubano gorstvo, ki je nastalo s hercinsko orogenezo v mlajšem paleozoiku. Atlas je gorovje, ki je nastalo z alpidsko orogenezo (SZ) v obdobju terciarja. Je mladonagubano gorovje. Na območju Vzhodnoafriškega višavja poteka razlamljanje kontinenta, zato imamo na tem območju vulkane, potrese, nastajajo pa tektonski jarki, v teh jarkih pa tektonska jezera.

  3. Afriko delimo na Visoko in Nizko Afriko. Ločnico lahko potegnemo od Benguele v Angoli do Port Sudana ob Rdečem morju.

  4. Vodovje Afrike Zaradi oblike površja reke premagujejo pragove in pri tem tečejo čez številne slapove in brzice (Viktorijini slapovi), to pa hkrati pomeni oviro za plovbo. Ker so ti pragovi blizu obale, reke niso plovne daleč v notranjost. Hkrati pa je to pomenilo oviro pri odkrivanju afriške celine v preteklosti. Pet pomembnih rek: Nil, Kongo, Niger, Oranje, Zambezi. Najdaljša reka je Nil, in sicer iz dveh delov: Beli Nil in Modri Nil. Nil nima v spodnjem in srednjem toku nobenega pritoka, ker teče skozi puščavo. Zato Nil ni zelo vodnat, vendar pa je kot oaza sredi puščave. Največ pritokov ima reka Kongo, prav tako je najbolj vodnata in ima največje porečje zaradi podnebja in površja. Kongo teče po velikih slapovih in brzicah. Afriške reke imajo zaradi vodnatosti in neenakomernega strmca velik vodni potencial (40% svetovnega potenciala).

  5. Podnebje Afrike Podnebni dejavniki: Geografska širina Najpomembnejši vzporedniki so ekvator in južni povratnik. Najsevernejša točka leži na 37° SGŠ, najjužnejša pa na 35° JGŠ. To pomeni da večina Afrike leži v tropskem pasu. Skrajni S in J del segata v subtropski pas. Tropskega pasu je 75% celine. Zato lahko rečemo, da je Afrika vroča celina. Relief Nairobi ima v vzhodnoafriškem višavju zaradi nadmorske višine drugačno podnebje kot območje Kongove kotline. Evropejci so ga imenovali »podnebje večje pomladi«. V Nairobiju je tudi manj padavin in manj vlage kot v Kongovi kotlini.

  6. Afrika je naj bolj idealna ponazoritev planetarnega kroženja zraka v tropskem in subtropskem pasu. Ob ekvatorju je stalno območje nizkega zračnega pritiska, kjer se stekajo pasati. Zrak se dviguje in adiabatno ohlaja, zato v celoti gledano pade tu največ padavin na celini. Povsem drugače je na stalnih subtropskih območjih visokega zračnega pritiska ob 30. vzporedniku na severu in jugu celine. Zračne mase, ki sem iz višavij pritekajo iznad ekvatorja, se tu spuščajo adiabatno segrevajo in sušijo. Zato so nastale puščave. Celotno kroženje zraka nad celino, ki vključuje stekanje pasatov in subtropski območji visokega zračnega pritiska, se v skladu z navideznim gibanjem sonca v času našega poletja pomakne proti severu, pozimi pa proti jugu. Največ padavin je ko je sonce v zenitu. Ob ekvatorju je zaradi navideznega gibanja sonca to dvakrat na leto zato poznajo dve deževni dobi.

  7. Geografske enote Afrike in politična razdelitev 1.) Severozahodna Afrika Maroko=Rabat Alžirija=Alžir Tunizija=Tunis 2.)Severovzhodna Afrika Libija=Tripolis Egipt=Kairo Sudan=Kartum 3.)Zahodna Afrika Mavretanija=Noakšot Mali=Bamako Niger=Niamey Čad=N’Djamena Senegal=Dakar Gvineja=Conakry Sierra Leone=Freetown Liberija=Monrovija Slonokoščena obala Burkina Faso=Ouagadougou Gana=Akra Nigerija=Abuja Kamerun=Jaunde 4.)Nizka ekvatorialna Afrika Centralno Afriška Republika=Bangui Gabon=Libreville Kongo=Kinšasa Republika Kongo/Zair=Kinšasa 6.)Južna Afrika Malavi=Lilongve Mozambik=Maputo Angola=Luanda Zambija=Lusaka Zimbabve=Harare Bocvana=Gaborone Namibija=Windhook Južnoafriška Republika=Cape Town 5.)Visoka evkvatorialna Afrika Eritreja=Asmara Etopija=Adis Abeba Smlija=Mogadiš Kenija=Nairobi Uganda=Kmapala Tanzanija=Dodoma

  8. PREBIVALSTVO AFRIKE • SEVER AFRIKE • Berberi, Tuaregi • ZAHOD AFRIKE • Fulbe • VZHOD AFRIKE • Nube, Masaji • JUG AFRIKE • Zuluji • TROPSKA AFRIKA • Pigmejci, Bušmani, Hotentoti (rasni drobci)

  9. BERBERI, TUAREGI

  10. NUBE IN MASAJ

  11. PIGMEJCI

  12. BUŠMANI

  13. Kmetijstvo Kmetijstvo predstavlja v Afriki še vedno najpomembnejšo panogo, saj je več kot 60% kmečkega prebivalstva. Na kmetijstvo vplivajo naravne in družbene razmere: večina držav je slabo razvitih. Poznamo: samooskrbo kmetijstvo tržno kmetijstvo Samooskrbo kmetijstvo Oblike: a) Nabiralništvo in lov To je razvito samo še pri Pigmejcih in Bušmanih (živijo v Kalahariju) b) Selilno samooskrbo poljedelstvo Najprej odstranijo prvotni tropski gozd – s požigalništvom (s pepelom pognojijo). Nato na rdečerumeni prsti tri leta gojijo kulture. Potem zapustijo ta prostor in se selijo. Tam se potem zaraste sekundarni tropski gozd. Tako se selijo dokler je malo prebivalcev. Če pride do demografske eksplozije pa se uveljavi stalno poljedelstvo s prelogom.

  14. c) Stalo poljedelstvo s prelogom Uvedejo ga zaradi povečanega števila prebivalstva. V tem primeru pustijo samo kos zemljišča nekaj časa počivati. d) Stalno poljedelstvo brez preloga Nahaja se ob rekah ob Gvinejski obali (zelo rodovitne prsti) in v Vzhodnoafriškem višavju. Tam so vulkani – vulkanske prsti, ki so zelo rodovitne. e) Namakalno poljedelstvo ob Nilu in v oazah (oaze Sahare) Nil je oaza sredi puščave. f) Sušno poljedelstvo v sredozemskih državah na S Afrike Tam zemljo samo zrahljajo in jo ne obrnejo.

  15. Tržno kmetijstvo Tržne kulture: kakavovec - ob Gvinejskem zalivu, uspeva pri temp. nad 24°C, ekvatorialno podnebje (vlažno) sizal - V od Kilimandžara; vlaknasta kultura, surovina za vreče vrvi, torbe; Afrika ima velik delež pridelave sizala kava - Slonokoščena obala, Etiopsko višavje (domovina kave); uspeva pri temp. nad 18°C kavovec - Slonokoščena obala bombaž - ob spodnjem in srednjem toku Nila; potrebuje talno vlago, kjer je možnost namakanja arašidi - Z del sahela; potrebujejo sušno podnebje, kjer so nizke temp. in malo vlage oljke - S Afrika, JZ Afrike (sredozemsko podnebje) agrumi - ob Zmajevih gorah, S Afrika ; pomaranče, grenivke, limone vinska trta - S Afrika, JZ Afrika tobak - JV Afrika sladkorni trs - JV obala Afrike, ob Zmajevih gorah čajevec - kotlina Viktorijinega jezera; toplo in vlažno podnebje kavčukovec - ob Gvinejskem zalivu

  16. BANANOVEC MANGO KAVA KAKAO

  17. Živinoreja Živinoreja v Afriki ne pomeni pomembnejše panoge kmetijstva. Na dveh območjih ni prisotna: območje ekvatorialnega podnebja, zaradi muhe cece, ki povzroča spalno bolezen tudi pri živalih najbolj sušna območja kjer primanjkuje rastlinstva V Afriki prevladuje samooskrbna živinoreja, v polsušnih območjih pa predvsem nomadska (ovce, koze, kamele) in polnomadska (samo pastir in živina). Tržna živinoreja je prisotna v JAR, kjer redijo ovce pasme merino in govedo evropske pasme. Izvažajo volno, usnje, mleko, mlečne izdelke.

  18. LAKOTA Afrika je v drugi polovici 20. stoletja doživela demografsko eksplozijo, saj se je prebivalstvo potrojilo. Rast prebivalstva je uspelo z načrtovanjem družine v razvitejših državah zaustaviti. Afričani imajo veliko otrok, ker s tem zagotovijo obstoj svojega ljudstva in ker otroci lahko že zgodaj pomagajo pri družini. V Afriki prihaja do zmanjšanja pridelka na prebivalca , kmetijski izdelki so v večini držav najpomembnejši del izvoza in zato morajo hrano za lastne potrebe velikokrat uvažati. Posledica je rast števila podhranjenih prebivalcev. Kadar pride do naravnih katastrof pa lahko pride tudi do velike lakote, to je običajno v obdobjih suš. Velikokrat ob suši od lakote umre več tisoč ljudi.

  19. Suše v Afriki Sahel je pokrajina med Saharo na S in savanskimi pokrajinami na J. Gre za pas od Atlantskega oceana do Etiopskega višavja na V. Območje je omejeno z izohietama 250mm na S in 500mm na J. To je območje tropskega polsuhega podnebja. Države, ki segajo v to območje imenujemo sahelske države in te so: Gambija, Senegal, Mavretanija, Mali, Burkina faso, Niger, Čad in Sudan. V sahelu, kjer pade majhna količina padavin se lahko še zmanjša oz. se lahko skrajša deževna doba. V takih primerih govorimo o suši. Suša je naraven pojav, ki jo je človek z efektom tople grede še pospešil. Poleg sahela pa se suše pojavljajo še na V Afrike ter na J na območju Kalaharija. V času suše primanjkuje vode za rastlinstvo, živali, ljudi. Rastlinstvo se posuši, pride do pogina živali, primanjkuje hrane za živali in ljudi, pride do podhranjenosti, nastopijo bolezni, lahko tudi smrt. Rešitev je mednarodna pomoč ali umik prebivalstva s teh območij v mesta (barakarska naselja) ali begunske tabore. S sušo pa nastopi proces opuščavljenja ali dezertifikacije

  20. AFRIŠKE BOLEZNI IN PROBLEM AIDSA • Ker Afrika leži v vročem in vlažnem podnebju, je tu veliko različnih bolezni, saj so razmere idealne za njihov nastanek. Afrika ima tudi najslabše razvito zdravstvo in spisek nevarnih tropskih bolezni je velik: • rečna slepota: stoječe vode in reke • malarija: vsako leto zaradi nje umre milijon Afričanov • spalna bolezen: prenaša jo muha ce-ce in za njo zbolijo tudi domače žival • i • aids: ima najusodnejše posledice. Najverjetneje izvira iz Afrike. Več kot 2/3 vseh okuženih z virusom HIV živi v pod saharski Afriki. V nekaterih državah je okužena več kot ¼ prebivalstva. To ima strahotne demografske posledice, saj se je čas življenja močno skrajšal. Čeprav je imela Afrika največji prirast, se je v nekaterih državah močno zmanjšal. V pod saharski Afriki se vsako leto okuži več kot 3,5 milijona ljudi.

  21. Imamo tri skupine bolezni: • a)posledica podnebja (vodni paraziti): • malarija; zanjo obstaja cepivo, vendar je umrljivost vseeno velika, ker ni veliko zdravnikov in ni denarja za zdravila; prenašajo jo komarji, ki se v vodi in vlagi (visoke temperature) hitro razmnožujejo. • bilharzova bolezen (bilharcioza);širi se v umetnih kanalizacijah, v vodi; širi jo metljaj in požre jetra • rečna slepota; nek črv požre možganski živec • rumena mrzlica; cepivo obstaja • spalna bolezen; prenaša jo muha cece; obolijo ljudje in živali; v zadnji fazi te bolezni zaspiš, prej pa trpiš; proti njej so špricali z pesticidom DDT (diditil)

  22. b)posledica slabe higiene (prenaša se z dotikom): sifilis (gonoreja) hepatitis (A, B in C) otroška paraliza (cepijo te lahko že prej) AIDS (velika neosveščenost) koze gobavost kolera tifus kuga • c) posledica pomanjkanja hrane: • pomanjkanje proteinov (premalo hrane): • hiranje; v zadnji fazi se trebuh napihne, ker se tvorijo plini v želodcu; danes za hiranje ne umirajo več toliko kot včasih • pomanjkanje vitaminov: • rahitis; pomanjkanje vitamina D (in Ca ter K) • beri beri; pomanjkanje vitamina B; posledica je da slabo vidiš • skorbut; pomanjkanje vitamina

  23. Malarija

  24. Rumena mrzlica

More Related