Merjenje

1. Merjenje dr. Tatjana Hodnik Čadež Gradivo predstavlja izhodišča za predavanja; podrobnejše izpeljave pojmov bodo izvedene na predavanjih.

2. Merjenje je primerjanje istovrstnih količin. Principi merjenja: • Primerjanje količin • Princip tranzitivnosti • Princip konzervacije • Merjenje kot štetje

3. Razlike med merjenjem in štetjem: • Če je količina diskretna, npr. število otrok, potem je vrednost izražena kot naravno število (ni npr. 28.5 otrok). • Primer diskretne količine, pri kateri vrednost ni nujno naravno število • Dolžina svinčnika – zastopana so lahko vse vrednosti od npr. 0 do 30 cm.

4. Vrste merskih enot • Ordinalne merske enote • ocene A, B, C, D, (10, 9, 8…), število zvezdic, ki jih ima hotel • študente, hotele lahko uredimo glede na vrednosti, ne moremo pa povedati razmerij med posameznimi vrednostmi.

5. 2. Intervalne merske enote • npr. temperature v stopinjah C, F, čas dneva • Ob štirih popoldan je kasneje kot ob dveh popoldan, ni pa 2 krat več; • Na teh enotah je 0 arbitrarno določena; ni posebnega razloga, da rečemo, da je ob polnoči ura 0.00; to ne pomeni, da v tem trenutku ni časa. Če je 0 stopinj C, ne pomeni, da ni temperature.

6. 3. Proporcionalne merske enote • Lahko primerjamo količine med seboj, predmete urejamo, 0 pomeni, da količine ni. • Standardne enote: • SI (metrični sistem) • Imperialne enote

7. Mednarodni sistem enot (po izvirnem francoskem izrazu Système International d'Unités pogosto imenovan tudi SI) je najpogosteje uporabljan sistem merskih enot. Enote v mednarodnem sistemu enot določijo na konferencah, ki jih organizira mednarodni urad za uteži in mere (fr. Bureau International des Poids et Mesures) s sedežem v Sévresu blizu Pariza. Sistem je izšel iz Metrske konvencije, ki jo je leta 1875 podpisalo 17 držav in osnovalo mednarodni urad za uteži in mere. Svoje sedanje ime je Mednarodni sistem enot dobil leta 1960 na 11. generalni konferenci. Na priporočilo generalne konference je večina držav podpisnic mednarodni sistem (z manjšimi spremembami) sprejela v svoje zakonodaje.

8. Mednarodni sistem enot definira osnovne enote SI, izpeljane enote SI ter predpone SI. • Osnovne enote za dolžino (m), maso (kg), čas (s), električni tok (A), temperatura (K; K = ºC + 273,15), kot (rad; 1 rad = 57º). • Izpeljane enote: ploščina, prostornina, hitrost, pospešek, sila • Osnovne predpone: kilo, mili, centi

9. V praksi je merjenje vedno približno (odločitev sprejmemo pred merjenjem glede na natančnost, ki jo določena meritev zahteva) Kako natančno izmerimo širino vrat? Predstave o merjenju (veščine): 4 jabolka: pol kg; 1 m: razdalja nos – konica prsta na iztegnjeni roki; širina palca – 2,5 cm…

10. Merske količine Dolžina Primer: določite najkrajšo in najdaljšo pot mravlje, ki hodi po robovih kocke iz točke E v točko B.

11. Kaj je dolžina? • višina človeka je navidezna navpična razdalja od glave do tal (ne moremo direktno izmeriti); • razdalja med dvema točkama je najkrajša dolžina med njima; • razdalja med dvema krajema; • razdalje med mesti, ki ih predstavljajo letalske družbe; • merjenje dolžine z ravnilom …

12. - merjenje dolžin krivih črt - ocenjevanje dolžin Obseg • Vsota dolžin stranic • Liki z obsegom 12 cm • Merila (npr. na zemljevidih) Problem: • Imamo trakove, ki so dolgi 30 cm. Lepimo jih skupaj tako, da se na mestu, kjer ju zlepimo prekrivata za 5 cm. Kako dolg je trak iz dveh takih trakov? Kako dolg je trak iz 7 trakov po 30 cm. Tina je naredila 280 cm dolg trak. Koliko trakov po 30 cm je porabila?

13. Ploščina • Velikost omejene ploskve • Konzervacija ploščine

14. Računanje (določanje) ploščine pravilnim, nepravilnim likom • Izpeljave obrazcev za ploščino: pravokotnik, paralelogram, trikotnik, trapez, krog.