Geografsko dru tvo gorenjske v maroku 25 4 do 1 5 2006 gradivo uredil marjan lu evi
Sponsored Links
This presentation is the property of its rightful owner.
1 / 132

Krožno potovanje: Marakeš- Quarzazate- Erfoud- Merzouga- Midelt- Fez – Meknes- Rabat- Casablanca PowerPoint PPT Presentation


  • 85 Views
  • Uploaded on
  • Presentation posted in: General

Geografsko društvo Gorenjske v Maroku - 25.4. do 1.5. 2006 Gradivo uredil Marjan Luževič. Krožno potovanje: Marakeš- Quarzazate- Erfoud- Merzouga- Midelt- Fez – Meknes- Rabat- Casablanca.

Download Presentation

Krožno potovanje: Marakeš- Quarzazate- Erfoud- Merzouga- Midelt- Fez – Meknes- Rabat- Casablanca

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Presentation Transcript


Geografsko društvo Gorenjske v Maroku - 25.4. do 1.5. 2006Gradivo uredil Marjan Luževič


Krožno potovanje: Marakeš- Quarzazate- Erfoud- Merzouga- Midelt- Fez – Meknes- Rabat- Casablanca


Prvi vtisi o pokrajini – evkaliptus in obsežna Maroška Mezeta, od obale do Atlasa


Mezeta je proti notranjosti vse bolj sušna; tu so tudi ležišča fosfatov


V obdobju starega Rima je bil Maroko žitnica cesarstva


Marakeš, imenovan tudi biser juga, je bil od 11. do 13. st. kraljeva prestolnica; mesto je nastalo za 18 km obzidja; zgrajeno iz rdečkaste zemlje, ki je pomešana s prodom in slamo - pise


Minaret Kutoubia, najbolj značilna stavba v Marakešu


Saadijske grobnice – vse od sultana Ahmeda al Mansourja (1557) dalje; ob dveh mavzolejih je na vrtu še 100 lepo okrašenih grobnic


Marakeš – na tržnici


Prinašalca vode –tradicionalni poklic


Umetnik v izdelovanju sladkarij


Marakeš - večerni obisk osrednjega trga Djemaa-el Fna.


Na vrtu razkošne palače Bahia, ki jo je v 19. st. zgradil vezir Ba Ahmed


Del palače, ki je bil namenjen haremu


Marakeš ima sicer zelo suho klimo ( pod 250mm), reka Tensift izpod Atlasa pa napaja oaze


Na prelazu Tichka (2260 m) v Visokem Atlasu, blizu navišjega vrha v severni Afriki, Jebel Toubkal (4165m)


Vzhodno od prelaza, blizu mesta Quarzarzate; paleozoiski skrilavci; tu so nahajališča mangana


Quarzazate -V času francoske kolonizacije je bil vojaško središče, danes pa živi predvsem od filmske “industrije”


Dolino reke Dades imenujejo tudi dolina tisočerih kasb


To pa je vadi – večji del leta je rečna struga suha


Reka je presahnila v produ in vročem soncu


Tipična utrjena vas ( ksar ) ob vadiju


Amerdhil - najbolj ohranjena kasba na področju Atlasa


Gradivo so “zidaki” iz zemlje, proda in slame - pise


Notranjost domov je skrajno asketska


Kuhinja

Strop iz palminih tramov


Skupaj z gostiteljem, sicer pesnikom, popijemo čaj


Večina Maročanov je Berberov; sami se imenujejo Imazighen – svobodni ljudje


Namakanje polj na prastari način, z motiko odkopljejo jarke za dovod vode iz reke v oazi


Problem maroškega kmetijstva je bajutska( bakterijska) bolezen na dateljevih palmah, ki jih zato zažgejo


Pozdravna vrata ob vhodu v maroška mesta


Dolina vrtnic ob reki Maguna; Feničani so jih prinesli iz Perzije


Tinerhir


Na jugovzhodu Maroka se začenja Sahara; peščene in kamnite puščave


Ob cesti so iz palminih listov spletene nizke ograde, ki zadržujejo pesek


Fugate – sistem podzemnih rovov v globini 10-14m za namakalne vode


Vstop v sistem fugat je prepadna jama v konglomeratu


Sončni vzhod ob 5.uri, na neprodušno zaprti meji z Alžirijo, v razdalji 40 km


Idriz in Marjan;Inshalah – naj se zgodi Alahova volja


Sledi nočnih izletov škorpijonov, hroščev, glodalcev…


Zaključujemo jutranji obisk puščave


In se z avti vrnemo v “civilizacijo”


Odhod iz Erfouda nazaj proti zahodu Maroka


Pot vodi po dolini reke Ziz ; prečkali bomo Visoki in Srednji Atlas


Nomadski šotor - hajma


Postanek za kosilo v mestu Midelt na višini 1500m, med Srednjim in Visokim Atlasom


Na prelazu, ki je poraščen s cedrovim gozdom


Gozda je vse manj predvsem zaradi izsekavanja


Kraj Ifrane na nadm. višini 1650 m ima sveže podnebje


Turistično mesto Ifrane so pred 70 leti zasnovali Francozi, njegova arhitektura pa je za to okolje popoln tujek


V mestu je tudi zasebna univerza Al Akmawayn, ki goji kulturo verske strpnosti in sožitja


Megleno jutro v Fesu - medina v Fesu ima na tisoče uličic, med njimi 1000 slepih


Strehe medine v Fesu


V labirintu medine v Fesu je primerno hoditi za vodnikom


Medresa Bouinania – 14. st. ; ob njej stoji tudi mošeja


Barvanje usnja po tradicionalni metodi


Trg Seffarine ima tradicijo izdelovanja posod


Palača Mnebhi, kjer je bil sedež kolonialne uprave, zgrajena v začetku stoletja


Kralji – Mohamed V. , nad njim sin Hasan II.levo sedanji kralj Mohamed VI.


Slika za spomin


Predjed –maroške solate


Tajin


Tajine – odlična maroška jed, ki se duši v glineni posodi


in kuskus


Volubilis (v okolici Mekneša) – najbolj oddaljena naselbina v rimskem imperiju


Moulay Idris, sveto mesto maroških muslimanov


Bab el Mansour – najbolj znamenita mestna vrata v Meknesu


Sladkarije


Datelji so pomemben pridelek Maroka


Mesti ob ustju reke Bou Regreg – Sale onstran in Rabat tostran reke


Rabat - Hasanov stolp (12.st); stebri ob njem so ostali od mošeje, ki jo je v 18. st. uničil potres


Mavzolej Mohameda V in Hasana II


Kasba Oudaias


Ulice znotraj kasbe


Na obali Atlantika


Casablanca


Mošeja Hasana II, tretja največja na svetu; zgrajena l. 1993 po načrtih francoskega arhitekta Pinseaua-ja: Minaret je z 210 m najvišji na svetu


Sprejme lahko 25.000 vernikov


Mošejo so zgradili ob obali Atlantika


Naravne enote v Maroku


Naselja in prometno omrežje v Maroku


Gostota poseljenosti


Maroko leta 1956 ; Maroko po zelenem pohodu v Zahodno Saharo leta 1975 ; Maroko po referendumu o samoodločbi ?


  • Login