Mučeništvo v Islamu in islamskem fundamentalizmu na primeru samomorilskih terorističnih napadov

1. Seminarska naloga pri predmetu filozofija Mučeništvo v Islamu in islamskem fundamentalizmu na primerusamomorilskih terorističnih napadov Dijak: Žiga Pirih, 3. Ga Profesor: Marko Arnež, prof. filozofije

2. Osnovni koncepti in pojmi • Fundametalizem – nazor, ki zahteva, da se kdo dosledno drži načel svoje ideologije (SSKJ 1996) • Samomor, žrtvovanje in mučeništvo

3. Začetki mučeništva v islamu • Sunizem ni razvil doktorine o mučeništvu, zato je za zgodovino mučeništva pomemben predvsem šiizem. • V fazi osvajalnih vojn – poveličevanje mučeništva odlično motivacijsko sredstvo • V drugem obdobju se razvije mučeništvo duha v asketizmu

4. Asasini • Sekta asasinov je zgodovinsko dejstvo • Aktivni v letih 1090 – 1275 • Znani kot nevarni morilci tistega časa • V islamu veljajo za obrobno in nepomembno sekto • Ponavadi so jih ulovili in ubili, zato postali mučeniki. • Povezava med asasini ter Osamo bin Ladnom in Al Kaido je neutemeljena – asasini so bili šiiti, sodobni teroristi so večinoma suniti.

5. Mučeništvo v moderni dobi • Šiiti so v muslimanskem svetu manjšina • Največ v Iranu, Iraku in Libanonu. • Koncept močeništva v Iranu močan, kar je oblast izkoristila predvsem v iransko-iraški vojni • Ko je irak l. 1980 napadel Iran, so Iranci pošiljali v vojno tudi ženske in otroke. Ti so sami sebe spravljali ob življenje, da bi njihova vojska napredovala.

6. Muslimanski bratje • Leta 1920 jih ustanovi Hasan Al Bana, ki se zavzema za odpravo britanske kolonialne nadvlade. • So prva moderna, politična, kulturna in socialna islamska fundamentalistična organizacija. • Ustanavljajo šole, gradijo mošeje, bolnišnice itd. • Zaradi njihovih aktivnosti v konfliktu s protibritanskimi voditelji Egipta, ki jih preganjajo. • Ustanovijo ‘tajni aparat’ in napadajo britanske funkcionarje in egiptovske člane oblasti. • Po smrti ustanovitelja bratovščina razpade na zmerni in radikalni del.

7. Hesbolah • Nastane kot odgovor na Izraelsko okupacijo Libanona • S serijo samomorilskih napadov prežene Izrael iz območja Libanona. • Njihova doktorina mučeništva predstavlja aktivno smrt

8. Mučeništvo v teologiji/ideologiji • Džihad – sveta vojna – nanjo se sklicujejo teroristi ob izvajanju terorističnih napadov. • Džihad neposredno ne zapoveduje nasilja, a ga je mogoče interpretirati • Koran utemeljuje defenzivno vojno, ta pa se je razširila v ofenzivno v doktorini o pravični vojni.

9. Pristopi k samomorilskemu terorizmu • Zaradi porasta terorizma, upravičenega s teološkimi sredstvi, ljudje mislijo, da ljudje ubijajo samo iz verskih razlogov • Če dekodiramo teroristična dejanja, ugotovimo, da za njimi stojijo družbena, politična in ekonomska stanja. • Faktorji vpliva na terorizem: Kulturni (religija in politični koncepti), okoliščice, indoktrinacija in osebnostne značilnosti.

10. Zaključek • Če ima religija vpliv pri samomorilskemu terorizmu vpliv, ga ima le posredno preko ideologije. • Religija ni edini ali glavni razlog za terorizem • Mučeništvo (skozi akt samomora) samo po sebi ni ideal, vplivni ljudje pa zmanipulirajo ljudstvo, da se to zdi edini možni izhod.

11. askfdskfskdfFidsgfkhčskadgčlkfdhlčkfjsaoewprigonb.cxfsdkfmerčlgkčlxcvmklefgčawelkfsdlačaskfdskfskdfFidsgfkhčskadgčlkfdhlčkfjsaoewprigonb.cxfsdkfmerčlgkčlxcvmklefgčawelkfsdlač dsffIsafkdsfglkčasdfčkghljsdflkččgkčasćfdgnkfćflerkpghldmvč,mčlkgačlkdfčlfsdćsld askfsd s sddL asdaskdasdkasdasldaskda askfjdslgkglkfjgklsdlkfsldsd sasOsfgksdjgldghskldfgjdfslkgjldjgdslfkjghklbgjdfnkl slkjdfhkljhlkjdshf asdjflkasjdasZ asdffgskdfasjdf alsdfksfkdfgskdasld jsklfdjaslk l klfjsdklgjldfgjskl k k sdfksddf fsdkfldsfgdslOsaadsdf ssfgghkjksdlasjdklasdjalskdčsafkdsfdčsljasdfjfsljgjdsfkg asklfsdlfkgjldFsakfčdfgklsčdakjgflgkhjlksdjlčfk jlasčfjsdlkčfjsadčklfjsčlkdfjsčlfkghlksdhlkčgčsadč DačskdasčldkIsaldfgkjhasldjhaslkdjahsldkjasfkljhdalskdhfčlsdfksčlfaskćdladćasldasćfldsfgjpoaćasdsdalsdfsalJasdfksfdčl sdkfjsčflgkjčlsdčfksdčgkdsgčssčdfkls asdsfdAsčldfkjfčslkgjčlkfjsdčlfkjsdlfkdsjčfkdsflkdsfdslkfčlsfksčlflčsdfsčdl safkdsfčlkjldsčjf Asdfkgčld askdfldgkjlskajdlaskjdhaslofčlkjdasčldkasjčdkasčasdasdasl kčč dalsčk AskfčldskjgčsJasdfgčakdfsjaskdhlćlaskldgjćlčkasdčlfkjhkjčaskjfčlkjdskčlgjčdklgjsčdlfdjgčlsdkjfčlsjafčlsalkjsdkEsfkjldsčgkčl čsldkfjsčldkjafčlkjčaskdjfgčlkjhpĆČKLFJČSKčlksjdlgkčdsf Sdfa sdfg sa dsfgkčljasdhfčlsčglčgčlsčdlkjfgčkldfjgčlkdsfačldsčlgjasčdlkfjgčlkdsajfčlaskds sadKasdfjlohjsadfjdlgksjdčlfkjasdkfjčadskfjčlskdjglsčadkghčldkfjgčsldkjfčlčlsdfkjasčld As askdfjsčUsdčfgkhjlaskdfčlaskdjčalsdkajsčlkdfjčlkjačlksjdčlkjfčlksdjfčlkasjčdklasfčkl AsdasdddlčriRaskdfčlhjčlsdkjflsčdkjflskjdaČDLASFKSČDFKJČČKJFSdsfkjdčlgjdsfčlgjdflgkjdlfgjgldflgkjldfgdfAdkfsčlglkgjdslk asflkjsdlskdfjčsldkfjdsčlfjdsčlfkjsdlčfjsčlsfč SdfdskčgjlfsdCasčklaskčjdčlkgjčkljasčldkajfčlhjčlkjfsčldakjfčldkjčlkajdsfgčlkadsčkg As čsldkgjdčlkfjačslkjdfdkčlgjčlkjčlkskčldqččksflkčelčkjčdskjgčlkasčdkjdčsčsčdf Sdkgjčldfkjgčlsdkjfćčdkjpewoaćdgkjpaweijfćdsklgjperaćldsgkhjapćkčldgjećaoskdčlgkdfklasćaaskčdlfjčaskdjfčlkjqč čj člkas čjk ččjčlaskdjfčkejačdskjskčghepoaćslfjećplsakćfčljčpž Hlčl čsdkčjgčlkjčksjdčlkjlčkjfčp aćlskdfčsdkf sadasdasdasdkjlaslkčdajdčlsačadasčld askčldfjčdfgkjčlkajsčlkdjasčlkdjačdačdskkčasdfj člkaj asčlkdjačlskdjčasldjčasdasadasdsss Askdčasdkasčldkasčldkasčlkdasčldkjadkasčlfjjkfčlkbčklčklj člč čkjfdčlskjčlkjasčlkdjčlkjčas Viri • http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Frank-Ana.PDF