Dovzetnost za stres Posledice stresa za posameznika za organizacijo za družbo Merjenje stresa

1. 2. DOVZETNOST ZA STRES, POSLEDICE STRESA IN KAKO MERITI STRES PRI ZAPOSLENIH V ORGANIZACIJI TER IZSLEDKI RAZISKAVE

2. VSEBINA • Dovzetnost za stres • Posledice stresa • za posameznika • za organizacijo • za družbo • Merjenje stresa • Izsledki raziskave • DELAVNICI

3. POVEZAVA MED INDIVIDUALNIMI RAZLIKAMI IN DOVZETNOSTJO ZA STRES • Nekateri ljudje so uspešnejši pri soočenju s stresnimi situacijami, drugi pa se nanje odzivajo z večjo stopnjo stresa. • Zakaj je tako bomo skušali razložiti s pomočjo razlage naslednjih dimenzij: • individualna samopercepcija in moč, • mesto nadzora, • tip A/B vedenjska vzorca in • fleksibilnost osebnosti. • Pomembna je tudi pozitivna naravnanost, kompetence ipd.

4. INDIVIDUALNA SAMOPERCEPCIJA IN MOČ • Ena izmed pomembnejših sestavin samopercepcije je samospoštovanje - dobro ali slabo mnenje o samem sebi. • Samospoštovanje vpliva na to kako se človek odziva na stres: • Ljudje, ki imajo o sebi dobro mnenje (imajo visoko samospoštovanje) se manj intenzivno odzovejo na stres. • Pri ljudeh z manjšim samospoštovanjem je odziv na stres intenzivnejši kot pri tistih z večjim samospoštovanjem. • Močne osebnosti se lažje soočajo s stresom.

5. MESTO NADZORA • Ljudje, ki imajo notranje mesto nadzora, se s stresom spopadajo drugače kot tisti z zunanjim mestom nadzora: • NOTRANJE MESTO NADZORA - prizadevajo si sami prevzeti nadzor nad dogodki in bolje ter lažje premagujejo in preprečujejo stres. • ZUNANJE MESTO NADZORA - stresni situaciji se prepustijo in jo pasivno sprejemajo.

6. TIP A IN B VEDENJSKEGA VZORCA Ljudje tipa A so usmerjeni k aktivnemu delovanju in rezultatom. Prizadevajo si hitro dokončati eno opravilo in nato začeti novo nalogo. Opravijo več dela in delajo hitreje kot ljudje tipa B. Ta tip je dovzetnejši za stres. Ljudje tipa B so tihi in mirni. Redko pokažejo jezo ali druge vrste negativnih čustev, pa čeprav so morda v kriznem obdobju. Dovzetnost za stres je pri tem tipu nižja.

7. FLEKSIBILNOST IN TOGOST Ljudje s fleksibilno osebnost jo ne zaznavajo enako stresorjev kot tisti s togo osebnostjo. Tudi odziv na stres je pri enih in drugih različen. FLEKSIBILNOSTOSEBNOSTI- za ljudi s fleksibilno osebnostjo je značilno, da se lažje prilagajajo spremembam, imajo manj miselnih pregrad ter so bolj odprti in dovzetni za občutke drugih ljudi = preobremenjenost in konflikt vloge TOGOST OSEBNOSTI - osebe imajo bolj dogmatičen pogled na življenje in so bolj zaprte ter manj dovzetne za želje, potrebe in občutke drugih ljudi.

8. MERJENJE DOVZETNOSTI ZA STRES Z OZIROM NA VRSTO OSEBNOSTI Za merjenje stresa pri zaposlenih je mogoče uporabljati vrsto različnih vprašalnikov. Z njimi je mogoče, na primer, ugotoviti v kolikšni meri stres ogroža zaposlenega, kako je sposoben obvladovati stres, kako je dovzeten za stres, kateremu tipu osebnosti pripada in glede na to kako se odziva na stres, kako stresni so za zaposlenega različni življenjski dogodki, kako se sooča s stresom in drugo.

9. SIMPTOMI STRESA • Ljudje se različnoodzivamonahudstres. • Posledicestresazaposameznikalahkorazvrstimo v tri skupine: • fiziološkeposledice, • psihološkeposledice in • vedenjskeposledice.

10. SIMPTOMI STRESA • Odzivi so: • Fizični simptomi, • Vedenjski težave, • Čustvene težave in • Kognitivni simptomi.

11. FIZIČNI STRESA Pomanjkanje apetita Glavoboli Želja po hrani, ko sem pod pritiskom Prebavne motnje Zaprtje ali driska Potenje brez pravega razloga Težave pri spanju Krči ali bolečine v mišicah Nemir Stalna utrujenost Boleč vrat ali ramena Impotenca ali frigidnost Ekcemi Prebujanje zgodaj zjutraj in občutenje utrujenosti po prekratkem spancu

12. VEDENJSKE TEŽAVE Prekomerno kajenje Prekomerno uživanje alkohola Škripanje z zobmi Uživanje drog Motnje v apetitu Nezmožnost opraviti stvari

13. ČUSTVENE TEŽAVE Stalna razdražljivost Jok pri manjših težavah Jeza Osamljenost Dolgčas – nezmožnost najti pomen v čemurkoli Občutek da ne zmorem Živčnost Občutek, da me ljudje sovražijo Občutek, da ne zmorem spremeniti stvari Pomanjkanje interesa za druge stvari, ko pridem iz službe

14. KOGNITIVNI SIMPTOMI Težave pri odločanju Izguba smisla za humor Pomanjkanje ustvarjalnosti Težava v treznem razmišljanju, Nezmožnost dokončanja ene naloge pred hitrim pričetkom naslednje

15. POSLEDICE STRESA ZA POSAMEZNIKA • Ljudje se različnoodzivamonahudstres. • Posledicestresazaposameznikalahkorazvrstimo v tri skupine: • fiziološkeposledice, • psihološkeposledice in • vedenjskeposledice.

16. FIZIOLOŠKE POSLEDICE • V okoliščinah, ko se človek mora spopasti z velikimi zahtevami, ki jih je komaj še zmožen izpolniti, nastanejo v njegovem telesu naslednje spremembe: • adrenalin začne naraščati, • več krvnega sladkorja prehaja v krvni obtok, • srčni utrip in krvni pritisk se povišata, • dihanje postane hitrejše, • mišice se napnejo in pripravijo telo na akcijo, • znojimo se.

17. FIZIOLOŠKE POSLEDICE • Čepričloveku pride do takšnega telesnegaodziva, čeprav nipotrebnanobenafizičnaakcija, nastanetežava, kam z vsonastaločezmernoenergijo. • Čečlovek ne poznametode, s katero bi lahkoobvladal in pregnalodvečnoenergijo, se bota v njemkopičila in boverjetnopovzročilakateregaodfiziološkihsimptomov in tudi posledic: • bolezni srca, • bolečine v hrbtenici, • rana na želodcu, • glavobol, • rak, • kožne bolezni in • visok krvni pritisk.

18. PSIHOLOŠKE POSLEDICE • Psihološke posledice stresa so tesno povezane z vedenjskimi odzivi na stres. • Psihološke posledice stresa so predvsem: • družinske težave, • nespečnost, • impotenca, • depresija, • fobije, • nočne more in • sindrom izgorevanja.

19. VEDENJSKE POSLEDICE • Pri ljudeh, ki so zelo obremenjeni s stresom, se lahko pojavijo tudi spremembe v vedenju, kot so: • pogostejše kajenje, • uživanje večjih količin alkohola in drog, • spremembe v apetitu in • nagnjenost k nesrečam. • Vsaka izmed teh sprememb pa lahko vpliva na zdravje.

20. POSLEDICE STRESA ZA ORGANIZACIJO Stres je danes po podatkih agencije druga najpogosteje prijavljena zdravstvena težava, povezana z delom. Prizadene vsakega četrtega delavca v Evropski uniji. Študije kažejo, da je z njim povezanih med 50 in 60 odstotkov vseh izgubljenih delovnih dni . Podatki iz VB kažejo, da ima več kot polovica zaposlenih simptome zgodnjih faz izgorelosti, kar vsak deseti zaposleni pa doživi skrajno fazo izgorelosti, ki lahko trajno poškoduje njegove delovne zmožnosti. Vse to vpliva na organizacijo in njeno uspešnost oz. produktivnost.

21. POSLEDICE STRESA ZA DRUŽBO Posledice, ki jih nosi država, zaradi stresa v zvezi z delom, se kažejo kot stroški. Sem lahko štejemo stroške začasne zadržanosti z dela (absentizem), stroške zdravljenja in stroške prezgodnjih upokojitev. Stroškov, ki jih ima država zaradi posledic stresa, ne moremo izračunati s seštevanjem individualnih stroškov in stroškov organizacij, saj se ti stroški porazdelijo med posameznimi skupinami. Lahko pa jih ocenjujemo kot delež začasne zadržanosti z dela zaradi posledic stresa, glede na izgubljene delovne dni v državi, izpad produktivnosti in zdravljenja zaradi posledic stresa.

22. DELAVNICA Udeleženci opredelijo simptome in posledice stresa za sebe in svoje sodelavce v njihovi organizaciji.

23. IZSLEDKI RAZISKAVE