Upravno informacijsko pravo e podpis
This presentation is the property of its rightful owner.
Sponsored Links
1 / 108

UPRAVNO INFORMACIJSKO PRAVO e-podpis PowerPoint PPT Presentation


  • 110 Views
  • Uploaded on
  • Presentation posted in: General

UPRAVNO INFORMACIJSKO PRAVO e-podpis. Dr. Janez Čebulj Mag. Andrej Lesjak FU, 2007. Literatura in viri:. Boštjan Makarovič in drugi: Internet in pravo – izbrane teme s komentarjem .. Berčič, Čebulj: E- uprava; Pravni vidiki e-uprave

Download Presentation

UPRAVNO INFORMACIJSKO PRAVO e-podpis

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Presentation Transcript


Upravno informacijsko pravo e podpis

UPRAVNO INFORMACIJSKO PRAVOe-podpis

Dr. Janez Čebulj

Mag. Andrej Lesjak

FU, 2007


Literatura in viri

Literatura in viri:

  • Boštjan Makarovič in drugi: Internet in pravo – izbrane teme s komentarjem ..

  • Berčič, Čebulj: E- uprava; Pravni vidiki e-uprave

  • Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP)


E podpis

E-podpis:

  • Komunkacijski kanal

  • Sinhrono kriptiranje

  • Asinhrono kriptiranje


Upravno informacijsko pravo e podpis

Overitelj

certifikatov

10. Izda certifikat

4. Izda certifikat

9. Zahteva certifikat o pošiljateljevem javnem ključu

3. Zahteva certifikat o prejeminikovem javnem ključu

Pošiljatelj sporočila

1.Z algoritmom MD5

izdela prstni odtis sporočila

2.Prstni odtis podpiše s

svojim zasebnim ključem

5. Besedilo skupaj

s prstnim odtisom

zakodira

s prejemnikovim javnim ključem

Prejemniksporočila

8.Dekodira sporočilo

s svojim zasebnim ključem

11. Dekodira prstni odtis

z javnim ključem pošiljatelja

12. Z algoritmom MD5 izdela

prstni odtis prejetega sporočila

13. Primerja oba prstna

odtisa

6. Pošlje sporočilo

7. Prejme sporočilo

Proces elektronskega podpisovanja pri infrastrukturi javnih ključev


E podpis1

E-podpis:

  • Splošne določbe (14. -17. člen)

  • Potrdila in overitelji potrdil (18.- 27. člen)

  • Kvalificirana potrdila in overitelji, ki jih izdajajo (28. -36.člen)

  • Tehnične zahteve za varno podpisovanje (37.-38. člen)

  • Odgovornost overiteljev (39. člen)

  • Nadzor (40.- 41.člen)

  • Prostovoljna akreditacija (42-45. člen)


E podpis2

E-podpis:

  • Splošne določbe (14. -17. člen)

    • Nediskriminacija in pravna teža e-podpisa

    • Hramba podatkov in sredstev za preverjanje podpisa

    • Prepoved uporabe tujih podatkov ali sredstev za e- podpisovanje


E podpis nediskriminacija in pravna te a e podpisa

E-podpis: nediskriminacija in pravna teža e-podpisa

  • Elektronskemu podpisu se ne sme odreči:

    • veljavnosti ali dokazne vrednosti samo zaradi elektronske oblike,

    • ali ker ne temelji na kvalificiranem potrdilu

    • ali potrdilu akreditiranega overitelja,

    • ali ker ni oblikovan s sredstvom za varno elektronsko podpisovanje.

  • Varen elektronski podpis, overjen s kvalificiranim potrdilom, je glede podatkov v elektronski obliki enakovreden lastnoročnemu podpisu ter ima zato enako veljavnost in dokazno vrednost.


E podpis3

E-podpis:

  • Hramba podatkov in sredstev za preverjanje podpisa

  • Prepoved uporabe tujih podatkov ali sredstev za e- podpisovanje


E podpis4

E-podpis:

Potrdila in overitelji potrdil (18.- 27. člen)

  • Pogoji za opravljanje overiteljske dejavnosti

  • Preklic potrdila

  • Dolžnosti imetnika potrdila

  • Pravice tretjih oseb

  • Učinek preklica potrdila

  • Časovni žig

  • Dolžnost hrambe dokumentacije

  • Prenehanje delovanja overitelja


E podpis pogoji za opravljanje overiteljske dejavnosti

E-podpis: pogoji za opravljanje overiteljske dejavnosti

  • Opravljanja overiteljske dejavnosti po ZEPEP jetržna dejavnost.

  • Zaupanje do overitelja

  • Pogoji za začetek opravljanja dejavnosti:

    • priglasitev ministrstvu

    • oblikovanje notranjih pravil glede podpisovanja in overjanja ter njihovo posredovanje ministrstvu ob začetku opravljanja dejavnosti

    • vzpostavitev infrastrukture in postopkov za opravljanje dejavnosti


E podpis preklic potrdila

E-podpis: preklic potrdila

Preklic potrdila pomeni, da overitelj ne zagotavlja več, da določen javni ključ pripada določenemu imetniku potrdila.

  • Za ukrep je lahko več razlogov.

  • Notranja pravila overiteljamorajo določiti način in čas obveščanja o izdaji ali preklicu potrdila.


E podpis dol nosti imetnika potrdila

E-podpis: dolžnosti imetnika potrdila

  • Imetnik potrdila ima naslednje dolžnosti glede podatkov in sredstev za e-podpisovanje:

    • Hramba

    • Preprečitev dostopa nepooblaščenim osebam

    • Uporaba v skladu z določbami zakona in podzakonskimi predpisi.


E podpis5

E-podpis:

Pravice tretjih oseb

Učinek preklica potrdila

Časovni žig


E podpis6

E-podpis:

  • Dolžnost hrambe dokumentacije

    Overitelj mora voditi dokumentacijo o varnostnih ukrepih v skladu z ZEPEP in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ter o vseh izdanih inpreklicanih potrdilih tako, da:

    • da bodo podatki vedno dostopni ter

    • njihova verodostojnost in nespremenljivost vedno preverljiva, in sicer najmanj pet let od posameznega dogodka ali dejanja.

  • Prenehanje delovanja overitelja


E podpis7

E-podpis:

  • Kvalificirana potrdila in overitelji, ki jih izdajajo (28. -36.člen)

    • Lastnosti kvalificiranega potrdila

    • Dolžna skrbnost overitelja

    • Dolžnosti overitelja

    • Identifikacija imetnika potrdila

    • Zahteve za poslovanje overitelja

    • Hramba podatkov

    • Dolžnost obvestila imetniku potrdila


E podpis lastnosti kvalificiranega potrdila

E-podpis: lastnosti kvalificiranega potrdila

  • Kvalificirana potrdila zakon standardizira z natančno določeno vsebino, ki jo lahko dopolni le poseben dogovor med overiteljem in imetnikom potrdila


E podpis8

E-podpis:

  • Dolžna skrbnost overitelja

    • Skrbnost dobrega strokovnjaka

  • Dolžnosti overitelja

    Overitelj, ki izdaja kvalificirana potrdila, ima še dodatne dolžnosti:

    • vodenje registra preklicanih potrdil;

    • zagotovitev takojšnjega in varnega preklivca kvalificiranih potrdil;

    • možnost natančne določitve trenutka izdaje in preklicanega kvalificiranega potrdila;

    • predaja registra kvalificiranih potrdil drugemu overitelju.


E podpis9

E-podpis:

  • Identifikacija imetnika potrdila

    • zanesljivo ugotoviti identiteto in druge pomembne lastnosti

  • Zahteve za poslovanje overitelja

    • zaposleni;

    • sistem in oprema.


E podpis hramba podatkov

E-podpis:hramba podatkov

Za pomembne podatke o kvalificiranih potrdilih se štejejozlasti podatki o:

  • načinu ugotovitve istovetnosti imetnika potrdila,

  • času in načinu izdaje potrdila,

  • vzroku, času in načinu morebitnega preklica potrdila,

  • roku veljavnosti potrdila ter

  • vseh sporočilih, ki se nanašajo na veljavnost potrdila, izmenjanih med overiteljem in imetnikom


E podpis dol nost obvestila imetniku potrdila

E-podpis: dolžnost obvestila imetniku potrdila

  • Overitelj, ki izdaja kvalificirana potrdila, mora osebo, ki zahteva potrdilo, pred izdajo potrdila obvestiti o vseh pomembnih okoliščinah uporabe potrdila.


E podpis10

E-podpis:

  • Tehnične zahteve za varno podpisovanje (37.-38. člen)

    • Sredstva za varno elektronsko podpisovanje

    • Sredstva za preverjanje varnega elektronskega podpisa


E podpis11

E-podpis:

  • Odgovornost overiteljev

  • Prostovoljna akreditacija


Pogodbe s podro ja is e pogodbe in pogodba o posredovanju podatkov

Pogodbe s področja IS, E-pogodbe in pogodba o posredovanju podatkov

Dr. Janez Čebulj

Mag. Andrej Lesjak

FU, 2007


Obligacijski zakonik oz

Obligacijski zakonik (OZ):

  • OZ izhaja iz stališča, da je pogodba sklenjena, kadar je dosežen sporazum o njenih bistvenih sestavinah.

  • V skladu z načelom svobodnega sklepanja pogodb:

    • zainteresirani subjekti svobodno odločajo, ali bodo sklenili,

    • s kom bodo sklenili in

    • s kakšno vsebino bodo sklenili določeno pogodbo.

  • Omejitev načela svobodnega sklepanja pogodb.

    V določenih primerih, kadar to zahteva splošen interes, pa se lahko s posebnim zakonom predpiše, da se določena pogodba mora skleniti (z določenim krogom oseb ali z določeno vsebino).


Upravno informacijsko pravo e podpis

Uvod:

Informacijsko pravo je pravo:

  • informacijskih sistemov (računalniških programov in zbirk podatkov) in

  • podatkov kot predmetov, v zvezi s katerimi nastajajo pomembna pravna razmerja oz. pravice in dolžnosti posameznikov, in

  • pravo postopkov v zvezi z delovanjem IS oz. nastajanjem, zajemanjem, procesiranjem, posredovanjem in uporabo različnih podatkov


Upravno informacijsko pravo e podpis

Uvod:

Informacijsko pravo po navadi delimo:

  • na pravo o elektronskem poslovanju in elektronskih storitvah,

  • pravo informacijske intelektualne lastnine,

  • pravo varstva (elektronskih) podatkov in

  • računalniško kazensko pravo.


Nekatere pogodbe s podro ja is

Nekatere pogodbe s področja IS:

Tipične dejavnosti pri poslovnih procesih v zvezi z vzpostavitvijo in vzdrževanjem IS so v kronološkem vrstnem redu vsaj naslednje:

  • analiza poslovanja in poslovnih procesov,

  • prenova poslovnih procesov,

  • izbira standardnega IS in njegovo potencialno doprogramiranje,

  • pridobitev licenc za uporabo standardne rešitve oz. prenos celega programa v primeru izdelave po specifikaciji,

  • tehnična implementacija na lokaciji uporabnika,

  • preizkus delovanja, uvajanje in izobraževanje uporabnikov za delo s sistemom,

  • vzdrževanje sistema ter njegovo funkcionalno nadgrajevanje.


Pogodba o programiranju

Pogodba o programiranju:

  • Pogodba o programiranju je delovršna (podjemna) pogodba med programersko hišo in naročnikom, ki potrebuje specifično programsko rešitev.

  • Predmet pogodbe je izdelava programske opreme po funkcionalni specifikaciji, ki jo da naročnik, izvajalec pa je odgovoren za specifikacijo arhitekture programske rešitve ter prenos avtorskih pravic na naročnika po zaključku del.

  • Pogodba obsega obveznosti in jamstv izvajalca ter njegovo odgovornost za končni izdelek. Ponavadi vsebuje tudi določbe o testiranju in implementaciji izdelane rešitve ter obveznost, da naročnik sodeluje pri izvedbi pogodbe.


Pogodba o programiranju1

Pogodba o programiranju:

  • Prenos avtorskih pravic na programu ponavadi obsega izključni avtorski prenos avtorske pravic na programski rešitvi.

    • zključen prenos pomeni, da izvajalec izdelave programske rešitve ne more več licencirati tretjim osebam.

    • Od vsakega posameznega primera je odvisno, ali gre samo za licenco za uporabo programa ali tudi za prenos vseh avtorskih pravic na izvorni kodi progama.

  • Izvajalska pogodba določa, pod kakšnimi pogoji lahko izvajalec poveri svoje delo podizvajalcem. Ker sta naročnik in izvajalec v zaupnem odnosu, taka pogodba ponavadi vsebuje tudi dočobe o varovanju zaupnih podatkov in poslovnih skrivnosti.

  • Če se pogodbenika ne domenita za prenos izvorne kode pogodba take vrste velikokrat vsebuje določbo o skrbniškem računu, ki ga vodi neodvisna tretja oseba in vsebuje kopijo izvorne kode programske rešitve. V primeru prenehanja obstajanja (likvidacija, stečaj) pravne osebe izvajalca, lahko naročnik dostopi do kode na tem računu in jo naprej razvija sam oziroma s pomočjo drugega izvajalca


E pogodbe

E - Pogodbe:

  • Z ZEPEP se je zakonodajalec želel izogniti neposrednemu urejanju obligacijskih in drugih zasebnopravnih razmerij pri e-poslovanju in obraniti nevtralnost tako do tehnologij kot tudi do posameznih pravnih vej.

  • Zakonske določbe o e-sporočilu se ne spuščajo v izoblikovane pravne inštitute (ponudba, sprejem ponudbe, pogodba, vloga, odločba), temveč pomagajo vzpostaviti most med dosedanjimi pravnimi instrumenti in novimi tehnologijami.


E pogodbe po makarovi et al

E - Pogodbe: (po Makarovič et al.)

  • pogodba sklenjena z izmenjavo e-pošte in

  • t.i. pogodba na zaslonu.

  • Po načelu konsenzualnosti bodo vse e-sklepane pogodbe veljavno sklenjene, če bo prišlo do soglasja volj, če ni z zakonom predpisana posebna oblika.

  • Prav koncept soglasja volj pa utegne v e- okolju predstavljati težavo.


Ponudba in sprejem ponudbe po makarovi et al

Ponudba in sprejem ponudbe: (po Makarovič et al.)

  • Kaj je ponudba?

    • 1. odstavek 22. člena OZ pravi, “da je ponudba določeni osebi dan predlog za sklenitev pogodbe, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe, tako da bi se z njegovim sprejemom pogodba lahko sklenila”,

  • Kdaj je ponudba sprejeta?

    • 1. odstavek 28. člena OZ pravi, “da je ponudba sprejeta, ko ponudnik prejme izjavo naslovnika, da ponudbo sprejema”.

  • Slednja določba uzakonja prejemno oziroma recepcijsko teorijo.


Ponudba in sprejem ponudbe po makarovi et al1

Ponudba in sprejem ponudbe: (po Makarovič et al.)

  • Če gre za sklepanje pogodbe po internetu, se moramo dodatno ozreti po 1. odstavku 10. člena Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP), ki pravi, “da v kolikor ni drugače dogovorjeno, šteje za čas prejema elektronskega sporočila tisti čas, ko elektronsko sporočilo vstopi v prejemnikov IS.”


Postopek pri sprejemu ponudbe po e po ti po makarovi et al

Postopek pri sprejemu ponudbe po e-pošti: (po Makarovič et al.)

  • Liza pošlje Francu e-pismo, da sprejme njegovo ponudbo

  • Lizino e-pismo se shrani na Frančevem poštnem strežniku

  • Franc naloži (download) Lizino e-pismo v svoj računalnik

  • Franc prebere Lizino e-pismo

Liza

Francov poštni strežnik (POP3)

Franc


Vpra ati se moramo s katerim izmed teh 4 korakov je glede na dolo be oz in zepep pogodba sklenjena

Vprašati se moramo, s katerim izmed teh 4. korakov je glede na določbe OZ in ZEPEP pogodba sklenjena?

  • Vsekakor lahko glede na OZ že takoj izključimo prvi in četrti korak, saj bi bila ta koraka relevantna zgolj, če bi zakon uvajal oddajno ali informacijsko teorijo.

  • Ugotovimo pa lahko, da kriterij "vstopa v prejemnikov IS", ki ga uvaja ZEPEP, še vedno ne omogoča jasne izbire med drugim in tretjim korakom: kot ponudnikov “IS” lahko glede na definicije zakona razumemo tako poštni predalček na njegovem poštnem strežniku kot tudi njegov osebni računalnik.


Upravno informacijsko pravo e podpis

  • Zoper prvo možnost govorijo predvsem lastnina in druge pravice na strežniku, katerih nosilec je ponavadi ponudnik internetnih storitev (ISP), ne pa naslovnik sporočil,

  • zoper drugo možnost pa predvsem dejstvo, da je sporočilo, ki je v poštnem predalčku na strežniku, naslovniku na njegov ukaz že dostopno, podobno, kot če bi šlo za njegov poštni nabiralnik pred njegovo hišo ali na hodniku več stanovanjske hiše.


Upravno informacijsko pravo e podpis

  • Glede na prevladujočo teorijo je pravilnejša rešitev, da šteje za čas sklenitve pogodbe čas vstopa sporočila v ponudnikov poštni strežnik oziroma poštni pre­dalček, ki je na tem strežniku.

  • Kriterij lastništva nad strežnikom lahko v današnjem času, ko v gospodarstvu lastninska pravica izgublja svoj pomen v primerjavi s pravicami iz najemnih (zakupnih) razmerij in drugimi obligacijskimi pravicami, ovržemo kot obsoleten: "prejemnikov informacijski sistem" ne more pomeniti zgolj tistega informacijskega sistema, na katerem ima prejemnik lastninsko pravico.


Ponudba in sprejem ponudbe na spletni strani po makarovi et al

Ponudba in sprejem ponudbe na spletni strani: (po Makarovič et al.)

  • Naročanje DVD na spletnem mestu (npr. Amazon.com):

  • Komunikacija s strežnikom, kjer spletno mesto je, v nasprotju z e-pošto poteka v realnem času, zato se tovrstna komunikacija po spletu uvršča med "neposredna sredstva sporočanja" (2. odstavek 26. člena OZ).

  • Glede na to odpade vprašanje trenutka prejema sporočila, ki smo ga opisali zgoraj: komunikacijo lažje kot s klasično pošto primerjamo s telefonom, saj je časovni zamik med oddajo sporočila ter njegovim prejemom in celo prejemnikovo seznanitvijo z njim navadno zanemarljiv.


Ponudba in sprejem ponudbe na spletni strani po makarovi et al1

Ponudba in sprejem ponudbe na spletni strani: (po Makarovič et al.)

  • Je sporočilo, ki ga posreduje spletna stran, ponudba ali zgolj vabilo k stavljenju ponudb?

    • "Poslani katalogi, ceniki, tarife in druga obvestila ter oglasi v tisku, z letaki, po radiu, televiziji ali kako drugače niso ponudbe za sklenitev pogodbe, temveč samo vabila k ponudbi pod objavljenimi pogoji. (1. odstavek 24. člena OZ)"

  • Od vsebine spletne strani je torej odvisno, ali le-ta sodi pod definicijo 1. odstavka 24. člena OZ ali ne.

    • Tako imajo pasivne spletne strani, prek katerih nakup sploh ni mogoč, zgolj status vabila k stavljenju ponudb,

    • strani, prek katerih je mogoče neposredno naročilo (aktivne spletne strani) , pa status ponudbe.


E pogodbe in splo ni pogoji pogodb po makarovi et al

E-pogodbe in splošni pogoji pogodb: (po Makarovič et al.)

  • Posebnega pomena je vprašanje, ali pri nakupih po internetu kupca vežejo splošni pogoji e-trgovca.

  • Kupec lahko veljavno sprejme splošne pogoje s klikom ustreznega gumba na zaslonu, četudi splošnih pogojev ne vidi, vendar pa je pomembno, da so splošni pogoji na spletnem mestu dostopni, npr. preko spletne povezave (dokazna vrednost!).


E pogodbe in odli nost po makarovi et al

E-pogodbe in odličnost: (po Makarovič et al.)

  • "Za sklenitev pogodbe se ne zahteva nikakršna oblika, razen če zakon drugače določa.“- (1. odstavek 51. člena OZ: )

  • "Kadar zakon ali drug predpis določa pisno obliko, se šteje, da je elektronska oblika enakovredna pisni obliki, če so podatki v elektronski obliki dosegljivi in primerni za kasnejšo uporabo.“- (1. odstavek 13. člena ZEPEP: )

  • "(1) Če je treba za sklenitev pogodbe napraviti listino, je pogodba sklenjena, ko listino podpišejo vsi, ki se z njo zavezujejo.

  • (2) Enake učinke kot listina ima katerikoli način ali oblika sporočanja, ki ohranja zapis besedila neokrnjen in ki omogoča preverjanje izvora besedila z uporabo splošno sprejetih sredstev ...“ –(57. člen OZ: )

    Glede na navedene določbe je nedvomno mogoče doseči pisni obliki enakovredno obliko tudi z uporabo elektronskih sredstev. Ključen je kriterij dosegljivosti podatkov in njihove primernosti za kasnejšo uporabo.


Zakon o elektronskem poslovanju na trgu

Zakon o elektronskem poslovanju na trgu:

ZEPT zlasti ureja vprašanja:

  • glede sedeža ponudnikov storitev informacijske družbe,

  • komercialnih sporočil,

  • elektronskih pogodb,

  • odgovornosti posrednikov,

  • kodeksov ravnanja na področju storitev informacijske družbe,

  • izvensodnega reševanja sporov,

  • sodnega varstva in

  • sodelovanja med državami članicami.


Kaj je storitev informacijske dru be

Kaj je storitev informacijske družbe:

  • Je storitev, ki se po navadi zagotavlja:

    • za plačilo,

    • na daljavo,

    • z elektronskimi sredstvi in

    • na posamezno zahtevo prejemnika storitev.

  • »na daljavo« - storitev se zagotavlja, ne da bi bili strani navzoči sočasno

  • »z elektronskimi sredstvi« - storitev se na začetku pošlje in v namembnem kraju sprejme z elektronsko opremo za obdelavo, vključno z digitalnim stiskanjem in za shranjevanje podatkov ter v celoti pošlje, prenese in sprejme po žici, radiu, optičnih ali drugih elektromagnetnih sredstvih.

  • »na posamezno zahtevo prejemnika storitev« - storitev se zagotavlja s prenosom podatkov na posamezno zahtevo.


Kaj je storitev informacijske dru be1

Kaj je storitev informacijske družbe:

  • Storitve informacijske družbe vključujejo zlasti:

    • prodajo blaga ali storitev,

    • dostop do podatkov ali oglaševanje na svetovnem spletu ter

    • dostop do komunikacijskega omrežja,

    • prenos podatkov ali shranjevanje prejemnikovih podatkov v komunikacijskem omrežju.


Sklepanje pogodb v el obliki

Sklepanje pogodb v el. obliki:

  • Ponudnik storitev, ki sklepa pogodbe v elektronski obliki, mora pogodbena določila in splošne pogoje zagotoviti v taki obliki, da jih prejemnik storitve lahko shrani in reproducira.

  • Ponudnik storitev mora poleg drugih zahtev v zvezi s podatki v skladu z veljavnimi predpisi pred oddajo naročila prejemnika storitve v elektronski obliki, jasno, razumljivo in nedvoumno: (se ne uporablja pri e – pošti)

    • opisati tehnične postopke za sklenitev pogodbe,

    • navesti, ali bo shranil besedilo pogodbe in ali bo dostopno prejemniku storitve,

    • opisati tehnična sredstva za prepoznavanje in popravo napak pred oddajo naročila ter

    • poleg slovenščine navesti ostale jezike, v katerih je mogoče skleniti pogodbo.

  • Ponudnik storitev mora prejemniku storitve omogočiti uporabo ustreznih, učinkovitih in dostopnih elektronskih sredstev, s katerimi lahko prepozna in popravi napake pri vnosu pred oddajo naročila. (se ne uporablja pri e – pošti)


Sklepanje pogodb v el obliki1

Sklepanje pogodb v el. obliki:

  • Ponudnik storitev mora prejem naročila v elektronski obliki, takoj potrditi s potrdilom o prejemu v elektronski obliki. (se ne uporablja pri e – pošti)

  • Naročilo in potrdilo o prejemu se štejeta za prejeti, ko je strankam, ki sta jima namenjeni, omogočen dostop do njiju.

  • Ponudnik storitev mora navesti kodekse ravnanja, h katerim je zavezan, in zagotoviti ali opisati elektronski dostop do njih. (se ne uporablja pri e – pošti)


Splo na pravila o odgovornosti ponudnikov posredovanih storitev

Splošna pravila o odgovornosti ponudnikov posredovanih storitev

  • Ponudnik storitev odgovarja za podatke, ki jih za opravljanje storitve informacijske družbe zagotovi sam, po splošnih pravilih obligacijskega in kazenskega prava.

  • Ponudnik storitev ni dolžan nadzirati ali hraniti podatkov, ki jih pošilja ali hrani, ali dejavno raziskovati okoliščin, nakazujočih na protipravnost podatkov, ki jih zagotavlja prejemnik storitve.


Odgovornost ponudnika storitev informacijske dru be

Odgovornost ponudnika storitev informacijske družbe:

  • 9. člen: izključni prenos

  • 10. člen: shranjevanje v predpomnilniku

  • 11. člen: gostiteljstvo

  • 12. člen: Načelo uporabe prava države sedeža ponudnika storitev

  • 13. člen: Izjeme načela uporabe prava države sedeža ponudnika storitev

  • 14. člen: Omejitve opravljanja storitev informacijske družbe


Sodno varstvo

Sodno varstvo:

  • Kdor meni, da ponudnik storitev krši katero njegovo pravico, lahko zahteva sodno varstvo pred pristojnim sodiščem v skladu z zakonom.

  • Sodišče pravnomočne odločbe v sporih iz prejšnjega odstavka pošlje ministrstvu. (Ministrstvo o pravnomočnih sodnih in upravnih odločbah, o odločitvah arbitraž, pristojnih za izvensodno reševanje sporov, ter o praksi, običajih in navadah v zvezi z elektronskim poslovanjem in storitvami informacijske družbe sproti obveščaKomisijo ter jih objavi na svojih spletnih straneh v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.)


Sodno varstvo za asna odredba

Sodno varstvo: začasna odredba

  • Kdor meni, da ponudnik storitev krši katero njegovo pravico, lahko pred pristojnim sodiščem zahteva izdajo začasne odredbe.

  • Sodišče lahko z začasno odredbo zlasti:

    • prepove grozeče kršitve ali nadaljevanje že začetih kršitev;

    • omeji opravljanje storitev informacijske družbe tako, da naloži ponudniku storitve, da odstrani ali onemogoči dostop do podatkov, ki jih hrani.

  • Sodišče lahko izda začasno odredbo tudi brez zaslišanja nasprotne stranke, če predlagatelj izkaže za verjetno, da bi kakršnokoli odlašanje z izdajo začasne odredbe onemogočilo doseganje njenega namena ali povzročilu težko nadomestljivo škodo predlagatelju. Sodišče nemudoma obvesti nasprotno stranko o izdani začasni odredbi, najpozneje pa ob izvršbi odredbe.


Izvensodno re evanje sporov

Izvensodno reševanje sporov:

  • Ponudnik storitve informacijske družbe in prejemnik storitve se za reševanje medsebojnih sporov lahko dogovorita o pristojnosti arbitraže.

  • Za postopek pred arbitražo ali drugim organom se uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek.

  • Arbitraža, ki odloča v sporu v zvezi z elektronskim poslovanjem, pošlje odločitve ministrstvu ter ga sproti obvešča tudi o praksi, običajih in navadah v zvezi z elektronskim poslovanjem.


Zakon o varstvu potro nikov

Zakon o varstvu potrošnikov:

  • Zakon opredeljuje storitve informacijske družbe kot tiste gospodarske dejavnosti, ki se izvajajo preko svetovnega spleta oziroma interneta in vključujejo prodajo storitev in blaga na podlagi sklepanja pogodb preko svetovnega spleta oziroma interneta ter brezplačne storitve kot so posredovanje podatkov in oglasna sporočila, če ni drugače urejeno s tem ali drugim zakonom.


Zakon o varstvu potro nikov posbne vrste pogodb

Zakon o varstvu potrošnikov – posbne vrste pogodb:

  • pogodbo o dostavi blaga na dom;

  • pogodbo, sklenjene na daljavo;

  • pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov in

  • pogodbe o dobavi energije in vode.


Pogodbe sklenjene na daljavo

Pogodbe sklenjene na daljavo:

  • Za pogodbe, sklenjene na daljavo, se štejejo: pogodbe o dobavi blaga ali opravljanju storitev, vključno s finančnimi storitvami, ki so sklenjene med podjetjem in potrošnikom na podlagi organiziranega programa za ponujanje blaga ali storitev na daljavo, ki ga vodi podjetje in ki za namen sklenitve uporablja izključno enega ali več sredstev za komunikacijo na daljavo, vse do takrat in vključno s trenutkom, ko je pogodba sklenjena.

  • Sredstva za komuniciranje na daljavo so tista sredstva komunikacije, ki omogočajo sklenitev pogodbe tako, da ni potrebna istočasna fizična prisotnost pogodbenih strank.


Sredstva za komuniciranje na daljavo

Sredstva za komuniciranje na daljavo:

  • pisemske pošiljke in druge tiskovine,

  • katalogi,

  • telefonski pogovori,

  • oglaševanje v tisku z naročilnico,

  • televizijska prodaja,

  • faksimile naprava,

  • elektronska pošta in

  • svetovni splet oziroma internet .


Upravno informacijsko pravo e podpis

  • Pri pogodbah, sklenjenih na daljavo, mora potrošnik dobiti v času, ki je primeren glede na sredstvo komunikacije, najkasneje pa preden ga zavezuje pogodba ali ponudba, naslednje podatke:

    • firmo in sedež podjetja;

    • bistvene lastnosti blaga ali storitve, vključno z najkrajšim rokom trajanja pogodbe, če je predmet pogodbe trajna ali ponavljajoča se izpolnitev;

    • ceno blaga ali storitve, vključno z vsemi davki in drugimi dajatvami;

    • morebitne stroške dostave;

    • podrobnejšo ureditev plačila ter načina in roka dobave ali izpolnitve;

    • opis pravice do odstopa od pogodbe;

    • stroške, povezane z uporabo komunikacijskega sredstva, če se ti stroški razlikujejo od običajne osnovne tarife, ki jo potrošnik običajno plačuje;

    • rok veljavnosti ponudbe, še posebej cene.


Pogodba po zvop

Pogodba po ZVOP:

  • Upravljavec osebnih podatkov lahko posamezna opravila v zvezi z obdelavo osebnih podatkov s pogodbo zaupa pogodbenemu obdelovalcu, ki je registriran za opravljanje takšne dejavnosti ter zagotavlja ustrezne postopke in ukrepe.

  • Pogodbeni obdelovalec sme opravljati posamezna opravila v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v okviru naročnikovih pooblastil in osebnih podatkov ne sme obdelovati za noben drug namen.

  • Medsebojne pravice in obveznosti se uredijo s pogodbo, ki mora biti sklenjena v pisni obliki in mora vsebovati tudi dogovor o postopkih in ukrepih za zavarovanje osebnih podatkov, pri čemer ima upravljavec osebnih podatkov pravico do nadzorovanja izvajanje postopkov in ukrepov.


Pogodba po zvop1

Pogodba po ZVOP:

  • V primeru spora med upravljavcem osebnih podatkov in pogodbenim obdelovalcem je dolžan pogodbeni obdelovalec na podlagi zahteve upravljavca osebne podatke, ki jih je pogodbeno obdeloval, nemudoma vrniti upravljavcu.

  • Dogovor o postopkih in ukrepih mora zagotoviti, da so postopki in ukrepi za zavarovanje osebnih podatkov ustrezni glede na tveganje, ki ga predstavljata obdelava in narava določenih osebnih podatkov, ki se obdelujejo.

  • Varstvo OP upravno sodišče


Dvostransko urejanje posredovanja podatkov podatki kot predmet posredovanja

Dvostransko urejanje posredovanja podatkov – podatki kot predmet posredovanja:

Za izmenjavo informacij oziroma posredovanja osebnih podatkov je treba sprejeti ustrezne pogodbe.

ISO 17799 določa, da naj tisti del pogodbe, ki obravnava vprašanje varnosti, primarno upošteva občutljivost obravnavanih poslovnih informacij kakor tudi nevarnosti, ki pretijo elektronskemu poslovanju. Zato je treba vpeljati različne kontrole, ki so opredeljene v ISO 17799.

V tem je tudi razlog, zakaj je treba dogovore o elektronskem poslovanju med poslovnimi partnerji urediti z dokumentarnim sporazumom, ki obe strani zaveže k izpolnjevanju dogovorjenih poslovnih pogojev.


Primer pogodbe o posredovanju podatkov

Primer pogodbe o posredovanju podatkov:

  • Za stranke pogodbe štejemo samo pravne osebe, ki so do posredovanja osebnih podatkov upravičene na podlagi zakona.

    • Praviloma gre za organe državne uprave

    • Podatki se posredujejo tudi tujim pravnim osebam.

  • Vse novejše mednarodne pogodbe o policijskem sodelovanju vsebujejo tudi določbe, ki opredeljujejo varstvo zasebnosti in varstvo podatkov.


Predmet pogodbe

Predmet pogodbe:

  • Upravičeni pravni subjekti, ki imajo na zakonu temelječe upravičenje do posredovanih podatkov, le-ti pa predstavljajo predmet pogodbe.

  • Prav tako je v zakonu opredeljen namen uporabe osebnih podatkov.

  • Predmet mora biti v pogodbi določno opredeljen.

  • Problem obsega podatkov izhaja iz blanketnosti določb. Pri tem zasledujemo zahtevo po minimalnem obsegu posredovanja osebnih podatkov, seveda pa mora biti ta skladna z namenom posredovanja.


Elementi pogodbe

“Elementi” pogodbe:

  • Pogodba o elektronskem posredovanju podatkov upravičenim pravnim subjektommora ob določitvi načina posredovanja vsebovati naslednje elemente zavarovanja podatkov:

    • organizacijske,

    • tehnične in

    • varnostne.

  • Dodatni elementi niso določeni v predpsu, zato morajo biti opredeljeni v vsaki pogodbi posebej, pri tem pa morajo biti postopki in ukrepi uravnoteženi glede na tveganje, ki ga predstavljata obdelava in narava določenih obdelanih osebnih podatkov


Organizacijske dolo be o posredovanju podatkov

Organizacijske določbe o posredovanju podatkov:

  • Organizacijski elementi pogodbe o posredovanju podatkov naj najprej opredelijo organizacijo posredovanja podatkov.

  • Stranki se dogovorita o načinu delovanja posredovanja podatkov.

  • Dogovorijo se postopki reševanja različnih zahtevkov.

  • Točka dajanja pomoči.

  • Določi se postopek v peljave sprememb.

  • ..


Tehni ne dolo be o posredovanju podatkov

Tehnične določbe o posredovanju podatkov:

  • Način posredovanja podatkov:

    • RIP:

      • Formati podatkov;

      • Kodne tabele,

      • Logične kontrole podatkov,

      • Struktura podatkov,

      • ..

    • Transakcijski vpogled:

      • Koda za dostopp,

      • ..


Varnostne dolo be o posredovaju podatkov

Varnostne določbe o posredovaju podatkov:

  • Protokolih dostopa;

  • Sistemih šifriranja podatkov;

  • Upravljanju z identitetami uporabnikov;

  • Upravljanju z avtorizacijami uporabnikovo;

  • ...


Upravno informacijsko pravo e podpis

Uvod:

IS predstavljajo pomemben del gospodarstva in javne uprave

  • Funkcije IS

  • Zaprti – javni (‘kombinirani’) IS


Upravno informacijsko pravo e podpis

Uvod:

Stopnjo integracije dveh podsistemov določa narava IS. Dva sistema sta:

  • povezana, kadar vsaj eden od njiju uporablja informacije drugega

  • integrirana takrat, kadar je vsaj ena interna operacija enega podsistema tesno povezana z operacijami drugega podsistema

    Pri integriranih sistemih dogodki v enem podsistemu hitro vplivajo na delovanje drugega. Popolnoma integrirani podsistemi izgubijo svojo identiteto in se zlijejo v en sam sistem.

    Pri povezanih sistemih, se informacija o dogodkih v enem podsistemu le občasno prenaša v drugega.


Upravno informacijsko pravo e podpis

Uvod:

Stopnja integriranosti:

Hitrost odzivanja enega podsistema na spremembe v drugem podsistemu je ključni kriterij za ocenjevanje stopnje integriranosti.

Visoko integriran sistem omogoča takojšnje posredovanje informacij, slabše integriran sistem pa prenaša te informacije občasno.

Načini integracije:

  • fizični prenos podatkov

  • skupni vmesnik več aplikacij

  • modeliranje poslovnih procesov


Upravno informacijsko pravo e podpis

Uvod:

Ob pogoju čim večje odprtosti in povezljivosti IS je treba v informacijski družbi zagotoviti čim večji pretok informacij.

Pri tem se srečujemo z različnimi:

  • pravnimi subjekti, ki upravljajo z IS,

  • različnimi stopnjami tehnološke razvitosti IS,

  • kadrovskimi,

  • materialnimi in

  • drugimi možnostmi.

    Ne glede na različne vrste ovir, ki se lahko zaradi navedenih dejstev pojavijo, je skupni namen posredovanja omogočanje čim bolj uspešnega poslovanja države in gospodarstva.


Upravno informacijsko pravo e podpis

C

C

B

B

G

G


Pravna urejenost is

Pravna urejenost IS:

Pravna norma oz. pravno pravilo je temeljna sestavina prava.

Pravna pravila so vsebinsko gledano obvezna, torej zavezujoča pravila družbenega vedenja in ravnanja.

Pravno pravilo od naslovljenca pričakuje in zahteva, naj v določenem družbenem razmerju ravna tako, kot pravilo določa.

Pravno pravilo ima po pravni teoriji tri sestavine:

  • dispozicijo,

  • hipotezo in

  • sankcijo.


Informacijsko pravo

Informacijsko pravo:

Informacijsko pravo je pravo

  • informacijskih sistemov in

  • podatkov kot predmetov, v zvezi s katerimi nastajajo pomembna pravna razmerja oziroma pravice in dolžnosti državljanov in

  • pravo postopkov v zvezi z delovanjem IS in podatki:

    • nastajanje,

    • procesiranje,

    • posredovanje in

    • uporaba.


Informacijsko pravo1

Informacijsko pravo:

Informacijsko pravo se nanaša na zasebni in na javni sektor.

Javni sektor je tisti del družbenih odnosov, kjer je na eni strani država, na drugi strani pa državljani. Javni sektor je zaradi množice podatkov, ki jih zbira o svojih državljanih, in množice ITS pomemben del družbe, ki se vsakodnevno dotika množice posameznikov.

Informacijska družba je pojem, ki je zelo pomemben za delovanje in obstoj državnega aparata in širše javne uprave.


Informacijsko pravo2

Informacijsko pravo:

S široko uporabo novih IT se bistveno spreminja način življenja in dela človeka, tako, da lahko govorimo celo o izgubljanju kulturne identitete in nastajanju nove, globalne skupnosti. Kot odziv na take spremembe se v pravnih sistemih pojavljajo različne nove pravne veje, ki se ukvarjajo s fenomenom informacije:

  • pravo informacij oz. informacijsko pravo,

  • računalniško pravo,

  • pravo informacijske tehnologije ali

  • pravo informatike ter

  • pravo o posebnih disciplinah, kot sta pravna kibernetika in pravna informatika.


Informacijsko pravo3

Informacijsko pravo:

Tako kakor tudi pri drugih pravnih področjih lahko tudi pri pravnem urejanju informacij govorimo o dveh pravnih sistemih:

  • anglosaksonskem in

  • evropsko-celinskem.


Informacijsko pravo4

Informacijsko pravo:

Delimo ga na:

  • pravo o elektronskem poslovanju in elektronskih storitvah,

  • pravo informacijske intelektualne lastnine,

  • pravo varstva (elektronskih) podatkov ter

  • računalniško kazensko pravo.


Informacijsko pravo5

Informacijsko pravo:

Poleg celotne zaščite podatkov so v pravnem smislu besede zelo pomembna tudi vprašanja v zvezi z varstvom – zavarovanjem podatkov in integriteto IS v fizičnem oziroma varnostnem smislu.

Pravna doktrina se prvenstveno ukvarja s pravnim urejanjem varstva zasebnosti, področje varnosti sistemov pa preučuje bistveno manj.


Podatek informacija

Podatek - Informacija:

Informacija se navezuje na latinski glagol »in formare« (formirati, oblikovati, urediti).

Podatek predstavlja neko vrsto »osnovne materije«, ki se po obdelavi pretvarja v informacijo.

Podatek se nanaša na dejstva ali pojme, ki so lahko formatizirani in so kot taki primerni za komunikacijsko obdelavo, informacija pa predstavlja smisel oz. pomen, ki se daje temu podatku.


Informacijski sistemi

Informacijski sistemi

  • IS sestavljajo programska, strojna, komunikacijska in druga oprema, ki deluje samostojno ali v omrežju in je namenjena zbiranju, procesiranju, distribuciji, uporabi in drugi obdelavi podatkov v elektronski obliki (ZEPEP (11. točka, 1. odstavek, 2. člen)).

  • IS se lahko opredeli kot določena skupina ljudi in opreme, ki po določeni organizaciji in metodah izvajajo zbiranje, obdelavo in hranjenje oz. memoriranje podatkov in informacij kakor tudi pošiljanje informacij uporabnikom.


Informacijska varnost je del integralne varnosti

Informacijska varnost je del integralne varnosti:

  • varnost informacijskih sistemov in

  • varnost zbiranja, obdelovanja in uporabe različnih vrst podatkov.

    Za varno uporabo podatkov je potrebno v okviru IS vpeljati elemente fizične varnosti, organizacijske in tehnične ukrepe, izredno pomembna je tudi kadrovska varnost.

    Celovita varnost vsebuje fizično varnost, pripravljenost na nesreče, odgovore na različne nevarnosti in zavarovanje kritične infrastrukture.


Informacijska varnostna politika

Informacijska varnostna politika

Osnovo za varnost informacij v vsaki organizaciji predstavlja učinkovita varnostna politika - akt.

Informacijska varnostna politika opredeljuje kombinacijo osebja, postopkov in tehnologije - le z ustrezno kombinacijo teh treh sestavin lahko zagotovimo varnost poslovnega okolja.

Kako varnost informacij opredeli standard ISO17799?


Informacijska varnostna politika1

Informacijska varnostna politika

C – confidentiality (zaupnost)

I – integrity (celovitost)

A – avalibility (razpoložljivost)


Zepep in zept

ZEPEP in ZEPT:

  • Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu – ZEPEP (Uradni list RS, št. 57/2000 z dne 23. 6. 2000 in nadaljnji),

  • Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 30. maja 2006.

  • Razmerje med ZEPEP in ZEPT


Na ela zepep

Načela ZEPEP:

  • Načelo nediskriminacije elektronske oblike

  • Načelo odprtosti oz. tehnološke nevtralnosti

  • Načelo dvojnega pristopa

  • Načelo pogodbene svobode (avtonomije) strank

  • Načelo varstva osebnih podatkov

  • Načelo mednarodnega priznavanja

  • Načelo varstva potrošnikov


Zepep splo ne dolo be 1 len

ZEPEP – splošne določbe1. člen:

  • Ureja elektronsko poslovanje, ki zajema poslovanje v elektronski obliki z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije in uporabo elektronskega podpisa v pravnem prometu, kar vključuje tudi elektronsko poslovanje v sodnih, upravnih in drugih podobnih postopkih, če zakon ne določa drugače.

  • Če ni dogovorjeno drugače, določbe ZEPEP, z izjemo določb 4. in 14. člena, ne veljajo v zaprtih sistemih, ki so v celoti urejeni s pogodbami med znanim številom pogodbenih strank.


Zepep splo ne dolo be 2 len pomen izrazov

ZEPEP – splošne določbe2. člen (pomen izrazov):

  • podatki v elektronski obliki so podatki, ki so oblikovani, shranjeni, poslani, prejeti ali izmenljivi na elektronski način;

  • elektronsko sporočilo je niz podatkov, ki so poslani ali prejeti na elektronski način, kar vključuje predvsem elektronsko izmenjavo podatkov in elektronsko pošto

  • elektronski podpis je niz podatkov v elektronski obliki, ki je vsebovan, dodan ali logično povezan z drugimi podatki, in je namenjen preverjanju pristnosti teh podatkov in identifikaciji podpisnika


Zepep splo ne dolo be 2 len pomen izrazov1

ZEPEP – splošne določbe2. člen (pomen izrazov):

  • varen elektronski podpis je elektronski podpis, ki zagotavlja, da je:    – povezan izključno s podpisnikom;    – iz njega mogoče zanesljivo ugotoviti podpisnika;    – ustvarjen s sredstvi za varno elektronsko podpisovanje, ki so izključno pod podpisnikovim nadzorom;    – povezan s podatki, na katere se nanaša, tako da, je opazna vsaka kasnejša sprememba teh podatkov ali povezave z njimi;

  • časovni žig je elektronsko podpisano potrdilo overitelja, ki potrjuje vsebino podatkov, na katere se nanaša, v navedenem času; varni časovni žig pa elektronsko podpisano potrdilo overitelja, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnje točke;


Zepep splo ne dolo be 2 len pomen izrazov2

ZEPEP – splošne določbe2. člen (pomen izrazov):

  • pošiljatelj elektronskega sporočila je oseba, ki je sama poslala elektronsko sporočilo ali pa je bilo sporočilo poslano v njenem imenu in v skladu z njeno voljo; posrednik elektronskega sporočila se ne šteje za pošiljatelja elektronskega sporočila;

  • naslovnik elektronskega sporočila je oseba, ki ji je pošiljatelj namenil elektronsko sporočilo;

  • prejemnik elektronskega sporočila je oseba, ki je prejela elektronsko sporočilo; posrednik elektronskega sporočila se ne šteje za prejemnika elektronskega sporočila;

  • posrednik elektronskega sporočila je oseba, ki za drugo osebo pošlje, prejme, shrani elektronsko sporočilo ali nudi druge storitve v zvezi z njim;

  • podpisnik je oseba, ki ustvari ali je v njenem imenu in v skladu z njeno voljo ustvarjen elektronski podpis;


Zepep splo ne dolo be 2 len pomen izrazov3

ZEPEP – splošne določbe2. člen (pomen izrazov):

  • podatki za elektronsko podpisovanje so edinstveni podatki (šifre ali zasebni šifrirni ključi), ki jih podpisnik uporablja za oblikovanje elektronskega podpisa;

  • sredstvo za elektronsko podpisovanje je nastavljena programska ali strojna oprema, ki jo podpisnik uporablja za oblikovanje elektronskega podpisa;

  • sredstvo za varno elektronsko podpisovanje je sredstvo za elektronsko podpisovanje, ki izpolnjuje zahteve iz 37. člena tega zakona;

  • podatki za preverjanje elektronskega podpisa so edinstveni podatki (šifre ali javni šifrirni ključi), ki se uporabljajo za preverjanje elektronskega podpisa;

  • sredstvo za preverjanje elektronskega podpisa je nastavljena programska ali strojna oprema, ki se uporablja za preverjanje elektronskega podpisa;

  • oprema za elektronsko podpisovanje je strojna ali programska oprema ali njune specifične sestavine, ki jih overitelj uporablja za storitve v zvezi z elektronskim podpisovanjem ali ki se uporabljajo za oblikovanje ali preverjanje elektronskih podpisov;


Zepep splo ne dolo be 3 len

ZEPEP – splošne določbe3. člen:

Osebe lahko uredijo svoja razmerja pri ustvarjanju, pošiljanju, prejemanju, shranjevanju ali drugi obdelavi elektronskih sporočil drugače, kot je določeno v tem zakonu, če iz posamezne določbe tega zakona ali iz njenega smisla ne izhaja kaj drugega.


Zepep splo ne dolo be 4 len

ZEPEP – splošne določbe4. člen:

Podatkom v elektronski obliki se ne sme odreči veljavnosti ali dokazne vrednosti samo zato, ker so v elektronski obliki.


E poslovanje

E - poslovanje

  • E- sporočilo

    • Domneva izvora sporočila

    • Posamično sporočilo

    • Potrditev prejema

    • Poslano sporočilo

    • Prejem sporočila

    • Določitev kraja oddaje in prejema sporočila

  • Podatki v e – obliki

    • Hramba podatkov v e- obliki

    • Pisna oblika


Zepep elektronsko sporo ilo 5 len domneva izvora sporo ila

ZEPEP – elektronsko sporočilo5. člen – domneva izvora sporočila:

  • Velja, da elektronsko sporočilo izvira od pošiljatelja, če:

    • ga pošlje pošiljatelj sam, ali

    • ga pošlje oseba, ki jo pooblasti pošiljatelj, ali

    • ga pošlje informacijski sistem, ki ga upravlja pošiljatelj sam, ali kdo drug po njegovem nalogu, da deluje samodejno, ali

    • je naslovnik za potrditev izvora sporočila uporabil med prejemnikom in pošiljateljem v ta namen vnaprej dogovorjeno tehnologijo in postopek


Zepep elektronsko sporo ilo 5 len domneva izvora sporo ila1

ZEPEP – elektronsko sporočilo5. člen – domneva izvora sporočila:

Določba prejšnjega odstavka ne velja, če je:

  • pošiljatelj obvestil prejemnika, da elektronsko sporočilo ni njegovo in je prejemnik imel čas, da ustrezno ravna, ali

  • prejemnik vedel ali bi bil moral vedeti, če bi ravnal kot dober gospodar oziroma dober gospodarstvenik, ali če bi uporabil dogovorjeno tehnologijo in postopek, da elektronsko sporočilo ni pošiljateljevo.


Zepep elektronsko sporo ilo 6 len posami no sporo ilo

ZEPEP – elektronsko sporočilo6. člen –posamično sporočilo:

Prejemnik je upravičen šteti vsako prejeto elektronsko sporočilo kot posamično sporočilo in ravnati v skladu s tem, razen v primeru, če je bilo elektronsko sporočilo podvojeno in je prejemnik to vedel ali bi bil moral vedeti, če bi ravnal kot dober gospodar oziroma dober gospodarstvenik ali če bi uporabil dogovorjeno tehnologijo in postopek.


Zepep elektronsko sporo ilo 7 len potrditev prejema

ZEPEP – elektronsko sporočilo7. člen – potrditev prejema:

  • Če je pošiljatelj ob ali pred pošiljanjem elektronskega sporočila ali v samem elektronskem sporočilu zahteval ali se s prejemnikom dogovoril, da se prejem sporočila potrdi, ter navedel, da elektronsko sporočilo pogojuje s potrdilom o prejemu, se šteje, kot da elektronsko sporočilo ni bilo poslano, dokler pošiljatelj ne prejme potrdila o prejemu.

  • Če pošiljatelj ne navede, da elektronsko sporočilo pogojuje s potrdilom o prejemu in potrdila o prejemu ne prejme v določenem ali dogovorjenem roku ali če ta ni bil določen ali dogovorjen v razumnem roku, lahko pošiljatelj obvesti prejemnika, da ni prejel potrdila o prejemu, in določi razumen rok, v katerem mora prejeti potrdilo o prejemu. Če tudi v tem roku potrdila o prejemu ne prejme po predhodnem obvestilu prejemniku, se šteje elektronsko sporočilo za neposlano.

  • Če se pošiljatelj s prejemnikom ni dogovoril o obliki potrdila o prejemuelektronskega sporočila, se za potrdilošteje kakršnakoli samodejna ali druga potrditev prejemnika oziroma kakršnokoli ravnanje prejemnika, ki zadostuje, da pošiljatelj izve ali bi bil lahko izvedel, da je bilo elektronsko sporočilo prejeto.


Zepep elektronsko sporo ilo 8 len potrditev prejema

ZEPEP – elektronsko sporočilo8. člen – potrditev prejema:

Če pošiljatelj od prejemnika prejme potrdilo o prejemu elektronskega sporočila, se šteje, da je naslovnik prejel to elektronsko sporočilo, ne šteje pa se, da je poslano elektronsko sporočilo enako prejetemu.


Zepep elektronsko sporo ilo 9 len odposlano sporo ilo

ZEPEP – elektronsko sporočilo9. člen – odposlano sporočilo:

Če ni drugače dogovorjeno, se šteje, da je elektronsko sporočilo odposlano, ko vstopi v informacijski sistem izven nadzora pošiljatelja ali osebe, ki je elektronsko sporočilo poslala v imenu pošiljatelja in v skladu z njegovo voljo.


Zepep elektronsko sporo ilo 10 len prejem sporo ila

ZEPEP – elektronsko sporočilo10. člen – prejem sporočila:

  • Če ni drugače dogovorjeno, se šteje za čas prejema elektronskega sporočila tisti čas, ko elektronsko sporočilo vstopi v prejemnikov informacijski sistem.

  • Če ni drugače dogovorjeno, se ne glede na določbo prejšnjega odstavka šteje za čas prejema elektronskega sporočila, če je prejemnik posebej določil informacijski sistem za prejem elektronskih sporočil, čas, ko elektronsko sporočilo vstopi v ta informacijski sistem, ali če je elektronsko sporočilo poslano drugemu informacijskemu sistemu, čas, ko je prejemnik elektronsko sporočilo prevzel.

  • Določbe prejšnjega odstavka veljajo tudi, če se informacijski sistem nahaja v drugem kraju, ki se po tem zakonu šteje za kraj prejema elektronskega sporočila.


Zepep elektronsko sporo ilo 11 len dolo itev kraja oddaje prejema sporo ila

ZEPEP – elektronsko sporočilo11. člen – določitev kraja oddaje/prejema sporočila:

  • Če ni drugače dogovorjeno, se zakraj, od koder je bilo elektronsko sporočilo poslano, šteje kraj, kjer ima pošiljatelj svoj sedež oziroma stalno prebivališče v času pošiljanja, za kraj prejema elektronskega sporočila pa kraj, kjer ima prejemnik sedež oziroma stalno prebivališče v času prejema.

  • Če pošiljatelj oziroma prejemnik nima stalnega prebivališča, se za kraj, od koder je bilo elektronsko sporočilo poslano oziroma kjer je bilo prejeto, po prejšnjem odstavku šteje njegovo prebivališče v času pošiljanja oziroma prejema elektronskega sporočila.


Zepep podatki v el obliki 12 len hramba podatkov v el obliki

ZEPEP –podatki v el. obliki12. člen – hramba podatkov v el. obliki:

  • Kadar zakon ali drug predpis določa, da se določeni dokumenti, zapisi ali podatki hranijo, se lahko hranijo v elektronski obliki, če:

    • so podatki, vsebovani v elektronskem dokumentu ali zapisu, dosegljivi in primerni za kasnejšo uporabo in

    • so podatki shranjeni v obliki, v kateri so bili oblikovani, poslani ali prejeti, ali v kakšni drugi obliki, ki verodostojno predstavlja oblikovane, poslane ali prejete podatke in

    • je iz shranjenega elektronskega sporočila mogoče ugotoviti, od kod izvira, komu je bilo poslano ter čas in kraj njegovega pošiljanja ali prejema in

    • uporabljena tehnologija in postopki v zadostni meri onemogočajo spremembo ali izbris podatkov, ki ju ne bi bilo mogoče enostavno ugotoviti,oz. obstaja zanesljivo jamstvo glede nespremenljivosti sporočila.

  • Obveznost hrambe dokumentov, zapisov ali podatkov iz prejšnjega odstavka se ne nanaša na podatke, katerih edini namen je omogočiti, da bo elektronsko sporočilo poslano ali prejeto (komunikacijski podatki).

  • Kadar zakon ali drug predpis določa, da se določeni podatki predložijo ali shranijo v izvirni obliki, se šteje, da je elektronska oblika sporočila ustrezna, če ustreza pogojem iz prvega odstavka tega člena.

  • Določbe tega člena ne veljajo za podatke, za katere ta zakon določa strožje ali posebne pogoje hrambe.


Zepep podatki v el obliki 13 len pisana oblika

ZEPEP –podatki v el. obliki13. člen – pisana oblika:

  • Kadar zakon ali drug predpis določa pisno obliko, se šteje, da je elektronska oblika enakovredna pisni obliki, če so podatki v elektronski obliki dosegljivi in primerni za kasnejšo uporabo.

  • Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za:

    • pravne posle, s katerimi se prenaša lastninska pravica na nepremičnini ali s katerimi se ustanavlja druga stvarna pravica na nepremičnini;

    • oporočne posle;

    • pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema;

    • pogodbe o razpolaganju s premoženjem oseb, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost;

    • pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja;

    • pogodbe o dosmrtnem preživljanju in sporazume o odpovedi neuvedenemu dedovanju;

    • darilne obljube in darilne pogodbe za primer smrti;

    • kupne pogodbe s pridržkom lastninske pravice; (ZEPT)

    • druge pravne posle, za katere zakon določa, da morajo biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa.


Upravno informacijsko pravo e podpis

ZEPT:

ZEPT se je v pravni red Republike Slovenije prenesla Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (»Direktiva o elektronskem poslovanju«) (UL L št. 178 z dne 17. julija 2000, str. 1), s čimer se ureja elektronsko poslovanje na trgu v obsegu in na način, kakor ga določa zakon.

ZEPT zlasti ureja vprašanja:

  • glede sedeža ponudnikov storitev informacijske družbe,

  • komercialnih sporočil,

  • elektronskih pogodb,

  • odgovornosti posrednikov,

  • kodeksov ravnanja na področju storitev informacijske družbe,

  • izvensodnega reševanja sporov,

  • sodnega varstva in

  • sodelovanja med državami članicami.

    Pri vprašanjih elektronskega poslovanja, ki niso urejena z ZEPT se uporabljajo določbe zakona, ki ureja elektronsko poslovanje in elektronski podpis.


Zept 2 len kje se ne uporablja

ZEPT 2. člen – kje se ne uporablja:

I.

  • področje obdavčitve,

  • vprašanja, povezana z dogovori in ravnanjem, urejenimi skartelnimpravom,

  • vprašanja, povezana s storitvami informacijske družbe v zvezi z varstvom osebnih podatkov, za katere se uporablja zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov ali zakon, ki ureja elektronske komunikacije in

  • naslednje dejavnosti storitev informacijske družbe:

    • dejavnosti notarjev ali podobnih poklicev, če so v neposredni in posebni zvezi z izvajanjem javnih pooblastil;

    • zastopanje strank in varovanje njihovih interesov na sodišču;

    • dejavnosti igralništva, pri katerih gre za vložke denarne vrednosti v igrah na srečo, vključno z loterijami in transakcijami v zvezi s stavami.

      II.

  • ZEPT se ne uporablja za ukrepe, namenjene spodbujanju kulturne in jezikovne raznolikosti ter zagotavljanju zaščite pluralizma.


Zept 3 len temeljni pojmi

ZEPT 3. člen – temeljni pojmi:

  • Država članica

  • Komercialno sporočilo

  • Koordinirano področje

  • Notranji trg

  • Regulirani poklici

  • Storitve informacijske družbe


Zept 4 len na elo izklju itve predhodnega dovoljenja

ZEPT 4. člen – načelo izključitve predhodnega dovoljenja:

Za začetek opravljanja in izvajanje dejavnosti storitev informacijske družbe ni treba pridobiti predhodnega dovoljenja. Ne glede na to načelo mora ponudnik storitev pridobiti tista dovoljenja, ki se ne nanašajo posebej in izključno na storitve informacijske družbe ali jih je treba pridobiti v skladu z drugimi predpisi.


Zept 5 len splo na obveznost zagotavljanja podatkov

ZEPT 5. člen – splošna obveznost zagotavljanja podatkov:

Ponudnik storitev mora prejemnikom storitve in pristojnim organom poleg drugih zahtev v zvezi s podatki v skladu z veljavnimi predpisi zagotavljati lahek, neposreden in stalen dostop do:

  • podatkov o podjetju in sedežu ponudnika storitev,

  • veljavnega elektronskega naslova za hitro in učinkovito komuniciranje,

  • matične številke,

  • davčne številke,

  • podatkov o dovoljenjih, ki se ne nanašajo posebej in izključno na storitve informacijske družbe in pristojnih nadzornih organih,

  • pri reguliranih poklicih navedbe poklicnega združenja, v katero je ponudnik včlanjen, poklicnega naziva in države, v kateri je bil podeljen naziv, ter napotila k uporabnim poklicnim pravilom v državi članici, v kateri je registrirana dejavnost, in načinom dostopa do njih.

    Ponudnik storitev mora prejemnikom storitve in pristojnim organom poleg drugih zahtev, v zvezi s podatki v skladu z veljavnimi predpisi jasno in nedvoumno označiti ceno storitve ter navesti, ali je v njej vključen davek, stroški dobave in morebitne druge dajatve.


Zept 6 len posebna obveznost zagotavljanja podatkov v zvezi s komercialnimi sporo ili

ZEPT 6. člen – posebna obveznost zagotavljanja podatkov v zvezi s komercialnimi sporočili:

Ponudnik storitev lahko pošilja komercialna sporočila, ki so del storitev informacijske družbe, če:

  • prejemnik storitve vnaprej soglaša s pošiljanjem,

  • je komercialno sporočilo kot tako jasno razpoznavno,

  • je nedvoumno navedena fizična ali pravna oseba, v imenu katere je komercialno sporočilo poslano,

  • so jasno in nedvoumno navedeni pogoji za sprejem posebnih ponudb, ki so povezane s popusti, premijami in darili, ki morajo biti kot taki nedvoumno označeni, in so jasno in nedvoumno ter lahko dostopno navedeni pogoji za sodelovanje v nagradnih tekmovanjih ali igrah na srečo, ki morajo biti kot taki jasno razpoznavni.

    Poleg naštetih pogojev mora ponudnik storitev z reguliranim poklicem pri pošiljanju komercialnih sporočil kot dela storitve informacijske družbe, ki jo opravlja, upoštevati tudi morebitna posebna pravila reguliranega poklica v zvezi z neodvisnostjo, dostojanstvom in častjo poklica, poklicno skrivnostjo ter poštenostjo do strank in sodelavcev.


  • Login