1 / 26

Prispevki k vsebini študijskih srečanj

Prispevki k vsebini študijskih srečanj. Postojna in Slovenska Bistrica, 21 in 22. veliki srpan 8:30 - 13:30 Lipovšek. Program. 8.30 Aktualne informacije - dr. Anton Polšak, Igor Lipovšek 9.00 Naravna in umetna invazija r astlin - dr. Valentina Brečko Grubar

camden-scott
Download Presentation

Prispevki k vsebini študijskih srečanj

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. Prispevki k vsebini študijskih srečanj Postojna in Slovenska Bistrica, 21 in 22. veliki srpan 8:30 - 13:30 Lipovšek .

  2. Program • 8.30 Aktualneinformacije- dr. Anton Polšak, Igor Lipovšek • 9.00 Naravna in umetnainvazijarastlin - dr. Valentina Brečko Grubar • 10.30 Ali je mogočeprisrednješolskigeografijiločiti med njenosplošnoizobraževalnostjo in geografskoposebnostjo? - Igor Lipovšek • 11.15 Odmor • 11.30 Kaj se učenci v OŠ (na)učijo o geografiji? - Polšak, Lipovšek, Lilek • 12.15 Raba priročnikov za načrtovanjepouka- dr. Anton Polšak • 13.00 Kakonaprej?- dr. Anton Polšak, Igor Lipovšek • Spletnaučilnica, delo na daljavo- dr. Anton Polšak, Igor Lipovšek (2 uri)

  3. 8.30 Aktualneinformacije9.00 • Visoke vode - kasneje • Ponudba TNP - kasneje • Študijska srečanja   • 19. tekmovanje iz znanja geografije (strokovnošolci Jan Sinčič, Srednja šola Izola; Štefan Horvat, Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota; Žan Dolenc, Biotehniški center Naklo; Rok Skerbiš, Gimnazija, elektro in pomorska šola Piran in Miha Duh, ŠC Novo mesto, Srednja zdravstvena in kemijska šola.; gimnazijci so: Matjaž Malok, Gimnazija Murska Sobota; Nejc Povirk, Škofijska klasična gimnazija Ljubljana; Lenart Štaut, Gimnazija Celje – Center; Aljoša Gradišek, ŠC Velenje – Gimnazija; Anja Barber, Gimnazija Murska Sobota in Urška Kocutar, Gimnazija Bežigrad Ljubljana), Olimpijada, 20. tekmovanje iz znanja geografije • O maturi – razprava v SU • Druge Objave v SU • Revija za geografijo - Oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti v Mariboru. • Geografi na Siriktu • Ponudba COŠD • Slovenski atlas • Tabor Društva učiteljev geografije ‒ pokrajinske raznolikosti krasa. Letošnji tabor bo 11. in 12. oktobra na Kozjanskem. • Učbenik za dvojezične šole v Prekmurju • Mirsad Skorupan prejel priznanje Zavoda RS za šolstvo • Jazon – pouk na daljavo • Pri Geološkem zavodu Slovenije je izšla Geologija Krasa. • Poleg Geografskega vestnika in Geografskega obzornika je zdaj možno na spletu brati tudi GEOmix.. • Od opazovanja in raziskovanja do znanja (naravoslovna konferenca) - projekt Sceintix2. • Ivan Gams

  4. Ali je mogoče pri srednješolski geografiji ločiti med njeno splošnoizobraževalnostjo in geografsko posebnostjo?

  5. 10.30 Ali je mogočeprisrednješolskigeografijiločiti med njenosplošnoizobraževalnostjo in geografskoposebnostjo?11.15 *statistično tendenciozno, ker je neposredno prevzeto število!

  6. 10.30 Ali je mogočeprisrednješolskigeografijiločiti med njenosplošnoizobraževalnostjo in geografskoposebnostjo?11.15 Učni načrt deli pričakovano znanje dijakov (nikjer ne omenja, kaj mora profesor odpredavati oz. „predelati“) na: • Splošni cilji oz. kompetence/zmožnosti: • le 2.2.11. Posebne geografske zmožnosti • Cilji in vsebine: • Splošno znanje • Posebno znanje (pisano poševno) • Pričakovani dosežki: • le 4.2 Posebne geografske zmožnosti, ki obsegajo raziskovanje in razumevanje geografskih procesov in odnosov ter njihove prostorske razsežnosti

  7. 10.30 Ali je mogočeprisrednješolskigeografijiločiti med njenosplošnoizobraževalnostjo in geografskoposebnostjo?11.15 Učni načrt je (na papirju) jasen, v praksi pa .. Primer sosednjih ciljev (3.2.7. Polarna območja): • pojasnijo vzroke in predvidene posledice podnebnih sprememb na taljenje ledu in njegove posledice; = splošen zaradi medpredmetnosti in življenjske pomembnosti. Pa je vsebinsko manj geografski od spodnjega? • iščejo vire za ugotavljanje sedanje razširjenosti ozonske luknje. Tale pa ni posebno-geografski niti z vidika vzročno-posledičnosti.

  8. 10.30 Ali je mogočeprisrednješolskigeografijiločiti med njenosplošnoizobraževalnostjo in geografskoposebnostjo?11.15 Razločevanje po zdravorazumski logiki : • omogoča veliko strokovne avtonomije (svobode) • nalaga odgovornost. Dodatna merila splošnosti so: • Medpredmetnost • Življenjska pomembnost • Aktualnost • Če ob povsem geografski vsebini razvijajo splošno znanje • Trajnost znanja • Veščine (opazovanje, sklepanje, dokazovanje…) so bolj spl. kot poznav. dejstev • … • ….

  9. 10.30 Ali je mogočeprisrednješolskigeografijiločiti med njenosplošnoizobraževalnostjo in geografskoposebnostjo?11.15 • sposobnost regionaliziranja se bolj splošna kot poznavanje regij in regionalizacij • sposobnost branja klimogramov je bolj splošna kot njihovo poznavanje (na pamet) • sposobnost branja pokrajine in njenega interpretira-nja je bolj splošna kot naštevanje tipov reliefa • Hettner je splošen, če gre za univerzalni analitični pogled na sleherno pokrajino, ki ga dijaki uporabljajo kot vzorec • …….

  10. Kaj se učenci v OŠ (na)učijo (o/pri geografiji)?

  11. 11.30 Kaj se učenci v OŠ (na)učijo(o/prigeografiji)?– 12.15

  12. 11.30 Kaj se učenci v OŠ (na)učijo(o/prigeografiji)?– 12.15 • Najbolje bi bilo vprašati vsakega učitelja • Veliko zvemo iz učnega načrta, še posebej, če beremo minimalne standarde • Nekaj zvemo iz osnovnošolskih učbenikov • Malo zvemo od dijakov • Zakaj pa ne diagnostični test? Ki je lahko pretezahteven, prelahek, iz spletne učilnice, nekaj nalog iz NPZ …

  13. 11.30 Kaj se učenci v OŠ (na)učijo(o/prigeografiji)?– 12.15 Velik razkorak med: učiti se naučiti se  znati (Objektivno) izmerjeni podatki o znanju so edino pri NPZ in pri mednarodnih raziskavah (Tims, Pirls…) in nanje se splača nasloniti. Ostalo so bolj naši občutki in prepričanje. Mogoče smo ujetniki (prevelikih) pričakovanj

  14. 11.30 Kaj se učenci v OŠ (na)učijo(o/prigeografiji)?– 12.15 Poleg „geografskega“ znanja pa se učijo še česa. Sploh, če znanje razumemo kot preplet: • Poznavanja (vsebinskega) • Veščin in spretnosti (proceduralnega) • Odnosov (socialnega)

  15. 11.30 Kaj se učenci v OŠ (na)učijo(o geografiji)?– 12.15 Pred pretirano rabonajmanjši obsegrahlo izboljšanje Čadsko jezero

  16. naloga iz Pise 11.30 Kaj se učenci v OŠ (na)učijo(o geografiji)? – 12.15 http://www.pei.si/UserFilesUpload/file/raziskovalna_dejavnost/PISA/PISA2009/Naloge_iz_bralne_pismenosti_2000.pdf

  17. 11.30 Kaj se učenci v OŠ (na)učijo(o geografiji)?– 12.15

  18. 11.30 Kaj se učenci v OŠ (na)učijo(o geografiji)?– 12.15 Okrog 10.500 – 11.000 pr. n. št. Ker se jezero takrat znova pojavi in obstaja vse do danes.

  19. 11.30 Kaj se učenci v OŠ (na)učijo(o geografiji)?– 12.15

  20. 11.30 Kaj se učenci v OŠ (na)učijo(o geografiji)?– 12.15 Ravni dosežkov na lestvici bralne pismenosti • Zbiranje informacij • Obnavljanje, razlaganje, interpretiranje besedila • Razmišljanje in ovrednotenje

  21. 11.30 Kaj se učenci v OŠ (na)učijo(o geografiji)?– 12.15 Zgledi vprašanj • Razloži zakaj, kako, s čim …………. ciljamo na kakovost, ne na količino znanja • Ne samo, da tako preverjamo celostnejše znanje. Preverjamo tudi kako učenci/dijaki (narobe) razmišljajo. Razmišljujoči učitelj ugotovi tudi zakaj tako razmišljajo. Dober učitelj pa je sposoben svetovati, kaj in kako naj dijak dela, da bo napačno razmišljanje odpravil.

  22. 11.30 Kaj se učenci v OŠ (na)učijo(o geografiji)?– 12.15 Resnice in zmote o motiviranosti za branje • Možnost samostojne izbire knjig zvišuje motiviranost za branje. • Sošolčeva povratna informacija o kakovosti branja nima motivacijskega učinka. • Učenčevo prepričanje o lastni bralni zmožnosti (ali njenem pomanjkanju) nima pomembnega vpliva na motivacijo. • Samonadzor nad naporom potrebnim za branje ima pozitiven motivacijski učinek. • Redni preskusi bralne veščine ohranjajo motivacijo za branje. • Vsebinska povratna informacija o kakovosti branja ima visoko motivacijsko vrednost.

  23. 11.30 Kaj se učenci v OŠ (na)učijo(o geografiji)?– 12.15 • Soudeležba učenca in sošolcev pri oblikovanju ocene ne vpliva na motivacijo za branje. • Učiteljevo pristno zanimanje za učenca vpliva na njegov uspeh. • Mnenje sošolcev o knjigi ima manjšo težo kot učiteljevo priporočilo. • Ocena ima najvišji motivacijski učinek, ne glede na to, ali je dobra ali slaba. • Vsakodnevno obvezno 10-minutno domače branje pozitivno vpliva na redno branje. • Za kakovost branja in bralni interes učencev so v enaki meri odgovorni (vplivni) šola in starši. • Po mojem mnenju ima na branje največji vpliv: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

  24. 11.30 Kaj se učenci v OŠ (na)učijo(o geografiji)?– 12.15 Pogovor udeležencev: V primerjavi z našim šolanjem imajo vse manj vsebinskega znanja in vse več drugega (predstavitvene sposobnosti, sodelovalno delo, raziskovalno delo ….

  25. 13.00 Kakonaprej?13.30 • TNP • Visoke vode • Kranjska stena • Spletna učilnica • Vaši predlogi

  26. 13.00 Kako naprej?13.30 Geografe vabimo v spletne učilnice: • Splošna http://skupnost.sio.si/course/view.php?id=921 • Osnovnošolska http://skupnost.sio.si/course/view.php?id=25 • Strokovnošolska http://skupnost.sio.si/course/view.php?id=27 • Gimnazijska  http://skupnost.sio.si/course/view.php?id=26 Še vedno se lahko prijavite na seminar, ki nadomešča študijsko srečanje za učitelje na strokovnih šolah. Seminar bo to sredo ob 9:00 na Gimnaziji Jožeta Plečnika v Ljubljani. Prijava na  http://www.zrss.si/prijava/druzboslovje.asp Oglejte si spletne strani PS za geografijo http://www.zrss.si/default.asp?rub=79

More Related