DELO IN ENERGIJA

1. DELO IN ENERGIJA Naprej! PETRA KRUMP

2. Pozdravljen/a! Danes se boš samostojno učil/a. Pri tem ti bo pomagal računalnik. Učna snov je razdeljena na več členov. Pri vsakem členu je najprej razlaga, nato sledijo vprašanja na katera boš odgovarjal. Če boš na vprašanje odgovoril/a pravilno boš z delom lahko nadaljeval/a, v primeru napačnega odgovora boš moral/a učno snov ponoviti še enkrat. Naprej!

3. V vsakdanjem življenju se pogosto srečamo s pojmom delo. Delo je lahko pisanje domače naloge ali prekopavanje vrta. V splošnem razumemo pod pojmom delo vse, kar počnemo z namenom, da bi naredili nekaj koristnega. Tudi ti sedaj opravljaš delo. Takšno delo imenujemo umsko delo in ga danes ne bomo obravnavali, saj v fiziki ne poznamo načina, kako bi določili njegovo vrednost. Naprej!

4. Delo Razložimo pojem DELO s fizikalne plati. Za opravljanje dela je potrebna neka sila, ki deluje napoti, po kateri se premika opazovano telo. Če je pot telesa ravnačrta in deluje stalna sila v smeri gibanja telesa po tej poti, potem opredelimo delo enostavno kotproduktmed silo in opravljeno potjo telesa: A=F s Pri tem je Adelo,Fsila in sdolžina poti,ki jo naredi telo med delovanjem sile. Naprej!

5. OPREDELITEV DELA • Kako opredelimo delo na na ravni poti? AA=F*s B A=F/s C s=A*s

6. Napaka! Poskusi znova Klikni tukaj!

7. BRAVO Klikni tukaj!

8. Enota Enota za delo je enaka1 joulu, preberemo 1 džul. To enoto okrajšamo z oznako J, njeno vrednost pa dobimo takole: 1J = 1Nm Naprej!

9. Kako se glasi enota za delo? A. 1W= 1Nm B. 1J = 1Pa C. 1J =1Nm

10. Napaka! Poskusi znova Klikni tukaj!

11. BRAVO Klikni tukaj!

12. F Fs Fd Lahko se zgodi, da sila, ki opravlja delo na telesu, ne kaže v smeri gibanja telesa, tedaj upoštevamo v izrazu za delo samo komponento (projekcijo) te sile v smeri poti telesa. Poglej si animacijo! Silo razstavimo na dve med seboj pravokotni komponenti. K delu prispeva le komponenta sile, ki je vzporedna s potjo, pravokotna pa ne. Vzporedno komponento sile imenujemo dinamična komponenta-Fd,pravokotno komponento pa imenujemo statična komponenta-Fs. Torej je delo enako: A=Fd s Naprej!

13. Naprej!

14. Kako se glasi izraz za delo v primeru, ko sila ki opravlja delo na delo ne kaže v smeri gibanja telesa? A. A= Fs s B. A = F s C. A = Fd s

15. Napaka! Poskusi znova Klikni tukaj!

16. BRAVO Klikni tukaj!

17. NALOGA BREME Z MASO 120 kg DVIGNEMO 4 m VISOKO. KOLIKO DELA SMO OPRAVILI? A. 600 B. 450 C. 60 D. 6000

18. Napaka! Poskusi znova Klikni tukaj!

19. BRAVO Klikni tukaj!

20. Negativno delo Delo sile je lahko tudi negativno in to je v primeru, ko se telo giblje v nasprotno smer, kot deluje sila nanj.tedaj je deloNEGATIVNO!Npr. ko žerjav enakomerno hitro dviga breme, je sila vrvi, ki drži breme,nasprotno enaka teži bremena. Pri dviganju je delo sile vrvi pozitivno, delo teže pa negativno in po velikosti enako delu sile vrvi. Naprej!

21. Negativno delo V katerem primeru je delo sile negativno ? A. kadar kaže sila v smeri gibanja B. kadar kaže sila v nasprotni smeri gibanja C. kadar kaže sila pravokotno na gibanje

22. Napaka! Poskusi znova Klikni tukaj!

23. BRAVO Klikni tukaj!

24. Energija Za opravljanje dela je potrebna energija. Pravimo, da je energija zaloga dela. Energija je fizikalna količina. Označujemo jo s črko W, ima pa enako enoto kot delo, to je džul. Delo je način za prenos energije med telesi. Naprej!

25. Energija Energija je lahko v telesih lahko shranjena na različne načine: • Mehanska energija • Električna energija • Kemična energija • Svetlobna energija Naprej!

26. Energija • Katere vrste energij poznamo? A Mehanična, električna, svetlobna, potencialna B Mehanska, kemična, svetlobna, električna C Svetlobna, naeletrena, kemijska, mehanska

27. Napaka! Poskusi znova Klikni tukaj!

28. BRAVO Klikni tukaj!

29. Kinetična energija Če na telesih opravimo delo, jih spravimo v gibanje ali pa jim povečamo hitrost. Sklepamo, da ima vsako se gibajoče telo energijo. To energijo imenujemo kinetična (gibalna) energija in jo označjemo z Wk. Če se delo v celoti pretvori v kinetično energijo telesa, potem je kinetična energija enaka prejetemu delu: Wk = A. Naprej!

30. Potencialna energija Dvignjeno telo je zmožno opravljati delo, torej mora imeti neko vrsto energijo, imenujemo jo potencialna energija, označujemo jo z Wp. Potencialna energija je posledica teže telesa. Naj bo začetna potencialna energija telesa na tleh enaka nič, potem telo počasi dvignemo s silo F na višino h. Sila F je po velikosti enaka teži telesa: F= Fg in kaže navpično navzgor. Pot telesa je s = h. Potencialna energija dvignjenega telesa je enaka delu sile F: Wp = A = Fg * h Naprej!

31. Kinetična energija • Kinetično energijo izračunamo sledeče: A B C

32. Napaka! Poskusi znova Klikni tukaj!

33. BRAVO Klikni tukaj!

34. Prišel si do konca programirane sekvence. Če ure še ni konec, klikni naprej, če pa je ure konec, klikni na konec. In si preberi o energijskih pretvorbah in poglej še nekaj animacij za energijske pretvorbe. Konec Naprej!

35. Energijske pretvorbe • Energija lahko prehaja od enega telesa k drugemu z delom, lahko pa tudi v obliki toplote. Energija se lahko tudi pretvarja iz ene oblike v drugo. Mogoče so pretvorbe med poljubnimi oblikami energije, na primer: pri skoku z elastiku. O tem govori energijski zakon. • Energijska sprememba pomeni povečanje ali zmanjšanje celotne energije telesa ali sestava teles. Energijska spremenba nastopi zaradi prejetega ali oddanega dela. Pri energijski pretvorbi pa gre za pretvarjanje energije iz ene oblike v drugo. Naprej!

36. Pretvarjanje potencialne energije v kinetično energijo Naprej!

37. Pretvarjanje potencialne energije v kinetično energijo Naprej!

38. Pretvarjanje kinetične energije v potencialno energijo in nazaj Naprej!

39. Uspelo ti je končati. Upam, da ti je takšno učenje ugajalo in, da si se naučil-a kaj novega . Lep dan še naprej! ;-)