ROJSTVO SAMOSTOJNE SLOVENIJE

1. ROJSTVO SAMOSTOJNE SLOVENIJE

2. VEČSTRANKARSKI SISTEM • V drugi polovi 80-ih v Sloveniji nastanejo različna gibanja in zveze, iz katerih nastanejo prve stranke. Neke vrste opozicija komunistični oblasti. • Da bi bile na prvih večstrankarskih volitvah močnejše se med seboj povežejo v Demokratično opozicijo Slovenije – DEMOS. • Zveza komunistov Slovenije se nagiba k demokratizaciji (prizna civilno družbo, zavzema se za večstrankarski sistem …). 1990 zapustijo kongres Zveze komunistov Jugoslavije, ker se ti s tem ne strinjajo. • Aprila 1990 so v Sloveniji potekale prve večstrankarske volitve po 2. sv. vojni na katerih volijo predsednika predsedstva in poslance v skupščini. • Za predsednika je izvoljen Milan Kučan, največ glasov skupščini dobi DEMOS (Lojze Peterle postane predsednik vlade); predsednik skupščine postane France Bučar.

3. Pot k osamosvojitvi • 1989 ob protestu proti četverici je v javnosti predstavljena MAJNIŠKA DEKLARACIJA. • V njej so zahtevali: • spoštovanje človekovih pravic in svoboščin, • demokracijo, • suvereno državo, ki naj samostojno odloča o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi nove Evrope. • Zaostritev gospodarske krize vpliva na sprejetje DEKLARACIJE O SUVERENOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE. • Z deklaracijo je Slovenija nad svojim ozemljem prevzela vso oblast in zvezni zakoni na njenem ozemlju niso več veljali. • Sledili so še drugiosamosvojitveni ukrepi: • določanje vojaškega roka, • pristojnost nad Teritorialno obrambo, • priprave na izdajo lastnega denarja.

4. PLEBISCIT O OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE • Potekal je 23. decembra 1990. • 88,2% vseh volivcev se je odločilo za samostojnost. • Po izidu plebiscita je slovenska oblast začela priprave na osamosvojitev. • Sprejeli so temeljne državne zakone, največ pozornosti pa namenili obrambi države, saj so številni incidenti nakazovali, da jugoslovanska vojska ne bo dovolila osamosvojitve. • Parlament dva dni pred razglasitvijo sprejme državno himno, dan kasneje pa še slovensko zastavo in grb. • 25. junija sprejmejo LISTINO O SAMOSTOJNOSTI IN NEODVISNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE. • Naslednji dan sledi razglasitev samostojnosti. Vse je bilo zelo slovesno, vendar v pričakovanju jugoslovanskega napada (ob razglasitvi so nebo preletavala vojaška letala).

5. VOJNA • Naslednje jutro enote JLA želijo zasesti slovenske mejne prehode (tako bi onemogočile pomoč od zunaj). Slovenska teritorialna obramba jih je skušala ustaviti z blokadami. • JLA je sicer uspelo zasesti mejne prehode, vendar so bili vseeno neuspešni. Teritorialna obramba pa je blokirala vse vojašnice, kar je preprečilo JLA, da bi bil njen napad hitro končan. • Mnogi vojaki zapustijo JLA in se vdajo. • Po dveh dneh slovenske enote preidejo v protinapad in začnejo napadati mejne prehode, vojašnice in druge objekte JLA. • JLA na to odgovori z letalskimi napadi.

6. OBVEŠČANJE JAVNOSTI • Vlada in predsedstvo sta o napadih dobro obveščala slovensko in tujo javnost (v Lj je bilo zaradi razglasitve samostojnosti veliko tujih novinarjev). Vojni prizori pa so vplivali na mnenje evropske skupnosti. • Evropski politiki, ki so prej nasprotovali slovenski osamosvojitvi, so začeli pritiskati na Beograd da mora prenehati z vojno. • Sprejet je bil dogovor o prenehanju sovražnosti – BRIONSKA DEKLARACIJA – in zamrznitvi uresničevanja slovenske neodvisnosti za 3 mesece. • 3. julija spopadi prenehajo.

7. DOKONČNA OSAMOSVOJITEV • Enote JLA slovenijo zapustijo oktobra. V Sloveniji je bil dosežen mir (začnejo pa se spopadi na Hrvaškem in v BIH). • Januarja 1992 mednarodna skupnost prizna Slovenijo kot samostojno državo. Dobimo mednarodno priznanje. • Slovenski parlament 23. decembra 1991 sprejme slovensko ustavo. V njej je zapisano, da je Slovenija demokratična republika. • 1. maja 2004 je Slovenija pristopila k Evropski uniji in NATU.