1 / 37

Urgentnata medicina Alterirana mentalna sostojba i koma

Urgentnata medicina Alterirana mentalna sostojba i koma. Vi{ nau~. sor. Mirjana [o{ol~eva. Alterirana mentalna sostojba i koma. [to e koma? Koi termini treba da se upotrebat za da se opi{e alteriran senzorium? [to predizvikuva koma?

beck
Download Presentation

Urgentnata medicina Alterirana mentalna sostojba i koma

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. Urgentnata medicina Alterirana mentalna sostojba i koma Vi{ nau~. sor. Mirjana [o{ol~eva

  2. Alterirana mentalna sostojba i koma • [to e koma? Koi termini treba da se upotrebat za da se opi{e alteriran senzorium? • [to predizvikuva koma? • Difuzna bolest na dvete cerebralni hemisferi (metaboli~en problem) • o{tetuvawe ili kompresija na retikularniot sistem

  3. Kako mo`at da se zapomnat pri~inite za koma ili alteriran mentalen status?  TIPS T trauma, temperatura I Infekcija (CNS i sistemska) P Psihijatriski S Space-occupying lesions (udar, subarahnoidalno krvavewe, {ok) • AEIOU A Alkohol i lekovi E Endokrini, egzokrini, elektroliti I Insulin (dijabetes) O Oksigen (nedostatok), opijati U Uremija

  4. Koi se va`ni podatoci od istorijata na bolesta na pacientot so alteriran mentalen status ili koma {to treba da se obezbedat? • po~etok na simptomi • Nevrolo{ki simptomi • Intoksikacija so alkohol ili lekovi • Trauma • Prethodni psihijatriski problemi • Minati zaboluvawa

  5. Kako da se izvede kratko, direktno ispituvawe na fizi~kiot status na pacient so alterirana svest? • Ddg: strukturalni fokalni CNS lezii ili difuzni metaboli~ki procesi • Osnovno e dali postojat znaci na trauma? I dali ima simetrija vo spontanite dvi`ewa? • Brza proverka na mentalniot status: • Orientacija vo vreme, prostor i sprema li~nosti • Imeto na pretsedatelot(?) • Broewe od 20 sprema nazad

  6. [to e Glazgov Koma Skala

  7. Kolku e va`no mereweto na temperaturata kaj komatozen pacient? •  T: meningitis, sepsa, toploten udar, hipertireoidizam •  T: hipoglikemija, adisonova kriza Abnormalna T = nevrogena pri~ina Koe e zna~eweto na drugite vitalni znaci? - da se proveri srcevata funkcija - vnimatelno da se izbrojat respiraciite - da se proveri krvniot pritisok - da se obezbedi kislorodna saturacija

  8. [to e Cushing – ov refleks? • Definiraj dekortikacija i decerebracija • Dekortikacija = hiperekstenzija na nozete so fleksija na racete i zglobovite • Decerebracija = hiperekstenzija na gornite i dolnite ekstremiteti (pote`ok znak)

  9. Koja informacija mo`e da se dobie od ispituvawe na o~ite kaj komatozen pacient? • O~ite treba da se ispitaat za pozicija, reaktivnost i refleksi • Psihogena koma • Intakten mozok • Metaboli~ka koma • okulocefali~en refleks (kuklini o~i) • okulovestibularen refleks (COWS)

  10. Dopolnitelni ispituvawa • Pregled na ustata (laceracija na jazikot) • Inspekcija na skalpot • La`no pozitiven test na trepkawe • Miris na alkohol (Ddg) Koi RTG ispituvawa treba da se napravat kaj komatozen pacient?

  11. Koi dijagnosti~ki testovi treba da se napravat kaj pacient so signifikantno alterirana sostojba na svest? • Glikoza test (korekcija na hipoglikemija) • Alkohol vo krv • Tesni pupili (narkotik) = naloxon i.v. • Kompletna krvna slika, elektroliti, urea, PO2, jetreni probi, amonium, karboksihemoglobin • Toksikolo{ki testovi (skapi)

  12. Koga da se napravi CT sken? • Suspekcija za strukturalna lezija • Suspektna metaboli~ka koma koja se vlo{uva ili koja ne se podobruva so vreme Koga da se napravi lumbalna punkcija? □ suspektna CNS infekcija □ suspektna strukturalna lezija koja predizvikuva zgolemen intrakranijalen pritisok

  13. Po postavuvaweto na Dg kako }e se tretira? • Simultano ispituvawe i tretman Brilijantna dijagnoza e beskorisna kaj mrtov pacient • - ABC so imobilizacija na vratnata ki~ma • intubacija pri apnea ili respiracii so napor, mo`nost • od aspiracija ili ↑ ICP • korekcija na hipotenzijata • tretman na hipoglikemijata so D50W • nalohon ako se opiodi vo pra{awe • antibiotik • pacient so ↑ ICP→ intubacija, hiperventilacija, • manitol 0.5 do 1g/kg i.v.

  14. Kako mo`e so sigurnost da se ka`e deka se raboti za psihigena koma? • Napravi vnimatelno nevrolo{ko ispituvawe • Otvori gi kapacite (Bell-ov fenomen) • Podigni ja rakata i frli ja kon liceto • Ednostavni labor. Testovi (glikoza) • Iritacija bez bolni stimulusi (skokotkawe na nozete so pamu~e) • Ako ni{to ne pomogne primeni laden kalori~en test (prisustvo na nistagmus) • Primena na vodi~ za Psihijatriski tajni

  15. SINKOPA • PREDSTAVUVA KRATKOTRAJNO GUBEWE NA SVESTA KOJA SE DOL@I NA TRANZITORNA ISHEMIJA NA CENTRALNIOT NERVEN SISTEM • KARDIOPATSKA SINKOPA-predstavuva klasi~en primer za sinkopa no zatoa e retka • Se odlkuva so kuso vremetraewe od 5-10 sek • MERKA • O2, postavuvawe na ravna podloga, so lesno potkrenata glava

  16.  KONSEKVENCI OD ZADOCNETO PREVZEMAWE NA MERKI ZA REANIMACIJA PRI NARU[UVAWE NA SVESTA OPSTRUKCIJA NA DI[NITE PATI[TA  VENTILATOREN DISTRES (o{tetuvawe)  HIPOOKSIJA  ZAPIRAWE NA RABOTATA NA SRCETO  HIPOOKSI^NO O[TETUVAWE NA MOZOKOT MENTALNI SEKVELI SMRT

  17. SINKOPA OD NARU[EN SRCEV RITAM: • Syndrom Adams-Stokes (AURIKULO-VENTRIKULAREN BLOK) • po~nuva so ~uvstvo na vertigo, pad, gubewe na svest vo vremetraewe od 1-2 min • Puls-disritmi~en,se potvrduva so EKG (ponekoga{ kompletna disocijacija) • MERKA • O2, SLOBODEN DI[EN PAT, VENTILACIJA • srceva masa`a(100/min) • Nadvore{na elektrostimulacija (perkutana ili i.v. Pace macer)

  18. VAZO-VAGALNA SINKOPA • REFLEKSNO NAGLO GUBEWE NA SVESTA KAKO REZULTAT NA PREDOMINACIJA NA Sy ili Psy AVTONOMEN NERVEN SISTEM, PREDIZVIKUVAJKI SRCEVA PAUZA ILI ZAPIRAWE, SO ILI BEZ PAD NA AKP • PRI^INI • bolka • strav • stres • MERKA: • Preventivno se dava Atropin 0,25 mg 2-4 pati dnevno • Legnuvawe na ramna podloga, elevacija na nozete nad nivo na srce • Ako svesta ne se vrati po dve minuti postapki ABCD

  19. POMALKU ^ESTI VIDOVI NA SINKOPA • Post-traumatska sinkopa • Ortostatska hipotenzija • Tu fossae cranii posterior • Cerebralna ishemija

  20. AGITIRANOST • SOMATSKA AFEKCIJA • EPILEPTI~NA KRIZA • ETILIZAM • AKUTNA INFEKCIJA ( hipertermija, dehidratacija, metabolna) • INTOKSIKACIJA • PSIHIJATRISKA AFEKCIJA • konfuznost, • delirium, • manija~nost • NEVROLO[KA AFEKCIJA • histerija • anxiosnost

  21. Koi se pri~inite na sinkopa i kako mo`at da se zapomnat • HEAD, HEART, VESSELS

  22. Dali mozo~nite udari pretstavuvaat sinkopa? • Vertebrobazilarnata insuficiencija mo`e da se pojavi kako sinkopa so znaci za mozo~no o{tetuvawe ili mozo~na disfunkcija kako ataksija, diplopija ili vertigo • Mozo~ni udari rezultat na bolest na karotidnata arterija retko predizvikuvaat sinkopa, se pojavuva fokalen nevrolo{ki deficit

  23. Po~etno itno zgri`uvawe na pacient so sinkopa: terapevtski prioriteti • Proveri vitalni znaci i obezbedi ABC • O2, i.v. linija, monitoring na TA (kaj pacienti so: alterirana mentalna sostojba, gradna bolka dispnea, abdominalna bolka, ili istorija za srceva bolest • Ispituvawe na bilo kakva travmatska povreda kako rezultat na padot (kaj postari; trauma na glava)

  24. Ponatamo{ni ~ekori: • da se zeme dobra anamneza, da se napravi detaqen pregled, EKG, selektivni testovi • Koi komponenti od anamnezata se najva`ni? • Slu~uvawa neposredno pred sinkopata: • Grub po~etok na gubitok na svesta so kratok (5 sek) prodrom: jak indikator za srceva pri~ina (poremetuvawe na ritamot) • Vazovagalna sinkopa: opomenuv~ki znaci na za{emetenost, prozevawe, gadewe i se slu~uva za vreme na nekoj psihosocijalen stres (kopne`), hipovolemija pri nedovolno te~nosti, melena, ili te{ko vaginalno krvavewe

  25. Sinkopa po ka{lawe, vrtewe na glavata, defekacija, goltawe sugerira za situaciona sinkopa • Treba da se odredat prethodni epizodi na sinkopa (na pr. subclavian steal syndrome) i rizikot od srcevi faktori • Familijarna anamneza za nenadejna smrt: sugestija za dolg Q-T Syndrome • Mnogu lekovi mo`at da predizvikaat sinkopa: interreakcija (na pr. viagra i nitrati)

  26. Kako }e znae{ deka ne se raboti za udar? • Dobro e da ima svedok, no ne e dostapen sekoga{ • Oporavuvaweto od sinkopa e brzo, dodeka pri udar, budeweto e bavno, so prolongirana konfuzija ili postiktusna sostojba • Pri aritmii i vazovagalni sinkopi: miokloni~ki dvi`ewa (mo`e da se pome{a so udar) • Otsustvo na anjonski gap vo krvta vo prvite 30 min od slu~kata ili nepostoewe na postiktusna sostojba e argument protiv pogolema motorna odzemenost • Lateralno griznuvawe na jazikot e visoko specifi~en za golemo motorno odzemawe

  27. [to zna~i direkten fizikalen pregled? • Da se koristi HEAD, HEART, VESSELS • Sinkopa (aortna stenoza ili hipertrofi~na kardiomiopatija: slab puls, sistoli~no `uborewe, ili promena na `uboreweto so Valsalva) • Da se pregleda glavata (trauma, hematomi i fokalni nevrolo{ki znaci) • TA na dvete race (subclavia steal Sy) • IMPERATIV: Kompleten nevrolo{ki pregled

  28. Na kogo mu e potrebna masa`a na sinus caroticus? • Integralen del za tretman na sinkopa? • Rizik: pacienti so bolen sinus Sy, postari od 75 g., intoksikacija so digitalis • Retko mo`e da predizvika tranziten ili permanenten nevrolo{ki deficit Po i.v. linija, kardijalen monitoring + atropin: masa`a na desen karotiden sinus za 10 sek Pozitiven test: asistolija podolga od 3 sek ili pad na TA > 50mmHg

  29. Laboratoriski testovi? • Rutinski lab. testovi: bez zna~ewe • Hematokrit: anemija • Test za bremenost KOJ IMA POTREBA OD EKG? □ skoro site pacienti so sinkopa (50% so abnormalen, a kaj samo 5% e pri~ina) □ da se bara znaci za ishemija, infarkt, aritmii, dolgi Q-T intrevali i abnormalnosti vo sprovodlivosta Leva ventrikularna hipertrofija=klu~ za aortna stenoza, hipertenzija ili kardiomiopatija

  30. Ako ne se postavi dijagnoza so osnovna evaluacija, ponatamo{no testirawe so ehokardiografija ili holter ili stres test e potreben kaj: • Pacienti so neobjasniva sinkopa a imaat suspektna organska srceva bolest (EKG, postari od 60 g.) Koi se opcii za ambulatoren kardijalen monitoring? Holter (4% aritmija, a 15 % isklu~uva aritmii)

  31. Pacienti so visok rizik: • Signifikantni srcevi rizi~ni faktori • Sinkopa pri ve`bawe • Vozrast > 60 g • Rekurentna neobjasneta sinkopa • Kongestivna srceva slabost • Anamneza za aritmii ili ihemija Pacienti so kardijalna pri~ina za sinkopa vo poslednite 5 godini imaat mortalitet od 50% i ~esto umiraat odedna{

  32. Pacienti so nizok rizik: • Vozrast < 30 g • Anamneza za vazovagalna sinkopa Koj e najdobar kandidat za elektrofiziolo{ki studii? Pacient so strukturalna srceva bolest, so rekurentna neobjasniva sinkopa (tretmanot na otkrienite abnormalnosti e uspe{en)

  33. Kontroverzi: Dali ortostatskite vitalni znaci se korisni vo evaluacijata na sinkopa? • Da: ortostatska hipotenzija e povrzana so gubitok na volumen ili avtonomna insuf i zgolemen rizik od pad i sinkopa. Puls > za 30/min = 20% gubitok na krv • Ne: parametrite na ortostatska hipotenzija ne se dovolno nitu senzitivni, nitu specifi~ni. Pad na TA od 20 mmHg ima samo 29% senzitivnnost i 81% specifi~nost za 5% deficit na te~nost Kaj normalno euvolemi~ni pacienti postari od 65 g, 25% se la`no test pozitivni

  34. Vertigo i za{emetenost • WADAO = weak and dizzy all over Koi tri sistemi go reguliraat ekvilibriumot i prostornata orientacija? • Vizuelniot sistem • Proprioceptivniot sistem (zadnite rogovi, tetivite, zglobovite i muskulite) • Vestibularniot sistem (labirintot, VIII kranijalen nerv, mozo~nosto steblo i cerebelumot)

  35. Terapevtski priod kon pacient so za{emetenost: • Opis od strana na pacientot, okolnosti, percepcija za odnosot na teloto vo prostorot Za{emetenost= 6 kategorii: • Vertigo (periferno i centralno) • Presinkopalna za{emetenost • Hipoglikemi~na za{emetenost • Psihofiziolo{ka za{emetenost • Za{emetenost predizvikana od lekovi • dizekvilibrium

  36. Kako se razlikuva vertigo od za{emetenost • Vertigo = iluzija ili senzacija na dvi`ewe kade {to go nema (vrtewe, kru`ewe, brzo vrtewe, ni{awe...); epizodi~no (gadewe, povra}awe, tinitus, bolka vo okoto, abd. gr~evi) • Za{emetenost = nespecifi~en termin (nevoobi~aeni simptomi, nemo}, vrtoglavica, vrtewe vo glavata, nepostojanostneramnomernost); voobi~eno perzistentna, so polesni pridru`ni simptomi

More Related