Dr. Vito Hazler
This presentation is the property of its rightful owner.
Sponsored Links
1 / 98

Dr. Vito Hazler 2. del METODE IN TEHNIKE ETNOLOŠKEGA RAZISKOVALNEGA DELA PowerPoint PPT Presentation


  • 107 Views
  • Uploaded on
  • Presentation posted in: General

Dr. Vito Hazler 2. del METODE IN TEHNIKE ETNOLOŠKEGA RAZISKOVALNEGA DELA. Izobraževalni seminar za osnovnošolske in srednješolske mentorje. 1. UVOD. 1.1. CILJI IZOBRAŽEVANJA Želimo: - razširiti vedenje o etnologiji in znanosti na sploh,

Download Presentation

Dr. Vito Hazler 2. del METODE IN TEHNIKE ETNOLOŠKEGA RAZISKOVALNEGA DELA

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Presentation Transcript


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

Dr. Vito Hazler

2. del

METODE IN TEHNIKE

ETNOLOŠKEGA

RAZISKOVALNEGA DELA

Izobraževalni seminar za osnovnošolske in

srednješolske mentorje


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

1. UVOD

1.1. CILJI IZOBRAŽEVANJA

Želimo:

- razširiti vedenje o etnologiji in znanosti na sploh,

- oceniti realne možnosti raziskovanja na osnovnošolski in

srednješolski ravni,

- usmeriti raziskovalna prizadevanja zlasti v življenjsko

okolje raziskovalcev in mentorjev,

- zmanjšati romantično-nostalgičen odnos do preteklosti in

dediščine,

- spodbuditi kritičen odnos do življenjskega okolja,

- usposobiti mentorje za raziskovalno delo.


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

1. UVOD

Oblike in načini doseganja ciljev so:

a. strokovno izobraževanje:

- seminarji,

- predavanja,

- pogovori (disputi med predavatelji in slušatelji),

- spremljanje strokovne literature,

- usposabljanje za uporabo virov.


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

1. UVOD

  • b. aktivno delo na terenu (v delovnem okolju):

  • - avtopsija - spoznavati življenjsko okolje

  • (mentorji, raziskovalci),

  • - evalvacija kulturnih pojavov

  • (mentorji, raziskovalci),

  • redno spremljanje aktualnih političnih,

  • gospodarskih, kulturnih idr. dogodkov zlasti na

  • krajevni (tudi regionalni in državni) ravni (mentorji,

  • raziskovalci).


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

1. UVOD

  • 1.2. VLOGA MENTORJEV

  • a. faza izobraževanja:

  • udeležba na seminarju (-ih),

  • pogovori,

  • drugo.


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

1. UVOD

b. faza mentorstva:

- aktivna vloga v delovnem okolju - popularizacija

(etnološke) stroke z lastnim strokovnim in

izobraževalnim delom,

- izbor potencialnih raziskovalcev,

- presoja usposobljenosti in zmožnosti raziskovalcev,

- izbor raziskovalne teme,

- zasnova raziskovalne naloge

(koncept, vsebina, cilji, dosežki idr.).


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

2. PREDMET ETNOLOGIJE

Strokovna poimenovanja za isto vedo - etnologijo:

- narodopisje

- etnografija

- etnologija

Sorodne vede:

- folkloristika

- etnomuzikologija

- kulturna antropologija

- socialna antropologija


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

2. PREDMET ETNOLOGIJE

  • Področja, kjer delujejo etnologi:

  • a. raziskovalna, strokovna in izobraževalna:

  • - fakulteta

  • - raziskovalni inštituti (Inštitut za slovensko narodopisje

  • SAZU, Glasbeno narodopisni inštitut SAZU,

  • Inštitut za slovensko izseljenstvo SAZU)

  • - muzeji (SEM, pokrajinski, krajevni - občinski)

  • - Zavod za kulturno dediščino in območne enote

  • - zavodi - regijski parki

  • - multiraziskovalne ustanove (ZRS "Bistra" - Ptuj)

  • osnovne šole

  • drugo


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

2. PREDMET ETNOLOGIJE

b. aplikativna:

- turizem

- mediji (radio, TV, tiskani mediji)

- propaganda (podjetja za promocijo in vizualno

komunikacijo)

- svetovalni in izobraževalni centri

- politika (ministrstva, uradi, uprave)

- kmetijstvo (zavodi)

- gospodarstvo


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

2. PREDMET ETNOLOGIJE

  • Predmet raziskovanja etnologije

  • - t. i. ljudska kultura

  • vsakdanji način življenja vseh etničnih skupin na

  • vseh stopnjah njihovega razvoja itd.

  • Pojasnilo:

  • Etnologijo zanimajo samostojne kulturne strukture:

  • fevdalna, meščanska, množična kultura, kultura

  • vsakdanjosti.


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

2. PREDMET ETNOLOGIJE

  • Temeljno izhodišče je raziskovanje:

  • - na vseh (geografskih oz. kulturnih) območjih,

  • - v vseh časovnih obdobjih,

  • - vseh družbenih in poklicnih skupin,

  • vseh ustvarjalnih in izraznih oblik, ki opredeljujejo

  • način življenja (materialna kultura), gospodarska

  • in kulturna prizadevanja.

  • Povzeto:

  • Etnologija je veda o zgodovini načina življenja na

  • ravni vsakdanjosti.


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

2. PREDMET ETNOLOGIJE

  • Vse pojavne oblike kulture in tudi ljudsko kulturo

  • delimo po etnoloških sistemizacijskih načelih na:

  • -gmotno,

  • - družbeno in

  • duhovno kulturo

  • (po letu 2003 se uveljavlja delitev na

  • snovno in

  • nesnovno kulturo (dediščino);

  • oblike in načine raziskovalnih prizadevanj pa v:

  • - občo etnologijo


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

3. ZNANSTVENO - RAZISKOVALNO DELO

  • Splošni pojmi raziskovanja:

  • - tehnika (osnovni način raziskovalnega postopka:

  • fotografiranje, risanje, arhiviranje idr.)

  • metoda (temeljni način raziskovanja: deskriptivna

  • m., avtopsija, observerska m., zgodovinska m.,

  • eksperimentalna m, primerjalna m. idr.)

  • - metodologija:

  • a. veda o metodah,

  • b. skupek metod, znanstvena naravnanost raziskave.


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

3. ZNANSTVENO RAZISKOVALNO DELO

Postopki ZRD:

Definicija znanosti in znanstveno-raziskovalnega dela

(ZRD)

Odnos med prakso in ZRD

Glede na uporabnost v praksi delimo ZRD na:

- temeljno (bazično),

- uporabno (aplicirano) in

- razvojno (inovacijsko).


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

3. ZNANSTVENO RAZISKOVALNO DELO

Sistem znanstveno-strokovnih informacij:

- dovodnih (aferentnih) informacij

- odvodnem (eferentnem) toku informacij,

Tako se oblikujejo trije krogi informacij:

- v regiji (proprioceptivni lok),

- v državi (ineroceptivni lok)

- in zveza z vsem svetom (eksteroceptivni lok)


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

3. ZNANSTVENO RAZISKOVALNO DELO

  • Etape ZRD

  • V organiziranem ZRD si logično sledijo

  • naslednje etape:

  • izbor in opredelitev problema ter oblikovanje

  • hipoteze,

  • - iskanje in študij literature,

  • - načrtovanje ZRD - izbor in uporaba metod in tehnik

  • - izbor in določitev metodologije (zorni kot raziskave)

  • - izvedba ZRD,

  • - obdelava rezultatov in poročanje o rezultatih.


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

3. ZNANSTVENO RAZISKOVALNO DELO

Etika v ZRD

Nekaj pojmov:

- KOMPILACIJA - neizvirno delo, sestavljeno iz raznih

drugih del,

- EPIGONIK - kdor posnema vzornike,

- INDUKTIVNA METODA - metoda sklepanja iz

posameznega na splošno,

- DEDUKTIVNA METODA - metoda sklepanja iz

splošnega na posamezno.


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

4. VIRI IN LITERATURA

4.1. OPREDELITEV POJMOV VIR IN LITERATURA

4.2. VIRI IN LITERATURA PO SVOJIH LASTNOSTIH

Etnološko pomembni viri so:

- premični ali nepremični predmeti oziroma objekti in vsi

drugi kulturni pojavi v svojem avtentičnem okolju,

- muzealije

- replike kulturnih pojavov

- pisni viri (arhivski pisni viri, terenski zapiski, intervjuji,

ankete,objave v tiskanih medijih idr.)


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

4. VIRI IN LITERATURA

Mejni viri so:

- strokovna literatura družboslovnih, humanističnih in

naravoslovnih ved, ki etnologu - raziskovalcu

pojasnjujejo področje, ki ga obravnava,

- katalogi razstav različnih ved,

- splošni strokovni priročniki (atlasi, slovarji, leksikoni,

enciklopedije).


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

4. VIRI IN LITERATURA

  • Med etnološko literaturo uvrščamo:

  • - znanstvene razprave in strokovne članke,

  • - monografske študije,

  • - monotematske študije,

  • - razstavni katalogi,

  • - etnološki slovar, etnološki leksikon, etnološka

  • enciklopedija,

  • seminarske in diplomske naloge

  • drugo.


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

4. VIRI IN LITERATURA

  • Med izrazne oblike, ki vsebinsko dopolnjujejo

  • etnološko literaturo in interpretirajo kulturne pojave

  • uvrščamo (lahko so tudi samostojni):

  • - film, videokasete, CD (zgoščenke),

  • etnološki atlas (kartovna obdelava etnološkega

  • gradiva),

  • - drugo.


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

5. METODE IN TEHNIKE

TERENSKEGA RAZISKOVANJA

Metode

5.1. VPRAŠALNIK, ANKETA, INTERVJU,

POGOVOR…

Ena od temeljnih značilnosti etnoloških raziskav je

terensko delo. Raziskovalec etnolog se mora dobro

pripraviti na teren. Uporablja vprašalnice, ankete,

intervjuje, pogovore, teste idr. oblike pridobivanja

virov na terenu.


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

5. METODE IN TEHNIKE

TERENSKEGA RAZISKOVANJA

a. Vprašalnice:

Slovenska etnološka veda ima enega najbolje izvedenih

projektov v Evropi. To je:

Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja

(ETSEO)

Ta široko zastavljen projekt je obsegal več stopenj raziskav:

- uvod in vprašalnice,

- topografske raziskave občin in regionalnih enot (18 enot),

- monografske študije izbranih krajev (Galjevica).


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

5. METODE IN TEHNIKE

TERENSKEGA RAZISKOVANJA

Vprašalnice z uvodom, topografske raziskave in

monografske študije občin so dober pripomoček za

raziskovalna in pedagoška prizadevanja na

osnovnošolski, srednješolski in visokošolski ravni.

Vsebujejo:

- temeljne usmeritve raziskovanja,

- navedbo osnovnih virov in literature,

- vprašalnice po etnološki sistematiki,

- metode in metodologijo topografskega raziskovanja.


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

5. METODE IN TEHNIKE

TERENSKEGA RAZISKOVANJA

Znane so tudi druge starejše etnološke vprašalnice in napotki

za terensko raziskovanje domačih in tujih avtorjev

- Valtazar Bogišić, Pravni običaji u Slavena, Zagreb 1867.

- Antun Radić, Osnova za sabiranje građe o narodnom

životu, v: Zbornik za narodni život i običaje, št. 2,

Zagreb 1897.

- Rudolf Bednarik (vprašalnica iz leta 1942).

- Etnološki atlas Jugoslavije, JAZU, Zagreb 1961/63/65767.

- Ženitvovanjske šege, vprašalnica ISN, Ljubljana 1969.

- Maske, vprašalnica ISN, Ljubljana 1972.

- Drugo.


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

5. METODE IN TEHNIKE

TERENSKEGA RAZISKOVANJA

b. Ankete

Razširjena oblika zbiranja osnovnih podatkov.

Večinoma so anonimne, raziskovalce zanima

predvsem spol, starost, poklic in izobrazba

anketirancev ter vsebine, ki jih raziskuje.

Ankete so kratke, večinoma opremljene z več

možnimi odgovori. Nekatere imajo rubrike za vpis

komentarjev anketirancev.


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

5. METODE IN TEHNIKE

TERENSKEGA RAZISKOVANJA

Značilnost anket je obdelava gradiva, ki ga

opravimo:

- "peš“ ali

- računalniško.

Izpolnjene ankete so lahko priloga raziskave.


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

5. METODE IN TEHNIKE

TERENSKEGA RAZISKOVANJA

c. Intervjuji

Razširjena oblika terenskega raziskovanja. Pogovor

je voden po pripravljenih vprašalnicah (napotkih)

ali raziskovalec vprašanja prosto oblikuje po

obravnavanih tematskih sklopih.

Intervjuvamo zlasti:

- znane osebnosti,

- ljudi, ki veliko vedo o določenem kulturnem pojavu.


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

5. METODE IN TEHNIKE

TERENSKEGA RAZISKOVANJA

Intervjuje si zapisujemo ali snemamo na avdio-,

video- ali filmski trak.

Intervjuji so lahko del samostojnih objav v strokovni

literaturi ali sestavni del raziskave

(samostojno poglavje).


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

5. METODE IN TEHNIKE

TERENSKEGA RAZISKOVANJA

d. Pogovori

To so tematsko usmerjeni pogovori z enim ali več

sogovornikov. Ta oblika terenskega dela zahteva veliko

zbranosti in spretnosti raziskovalca, da pogovor teče po

začrtani tematiki. Informacije si zapisujemo ali snemamo

na avdio-, video- ali filmski trak.

Slabo vodeni pogovori škodijo raziskavi in ne dajo

zadovoljivih rezultatov.


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

5. METODE IN TEHNIKE

TERENSKEGA RAZISKOVANJA

5.2. AVTOPSIJA, OPAZOVANJE Z UDELEŽBO

a. Avtopsija

Je ena od metod v prepoznavanju kulturnih pojavov. Primerna

tudi za začetnike (mlade raziskovalce), da s

samoopazovanjem svojega življenjskega okolja spoznajo

temeljne značilnosti kulturnih pojavov. Pomemben je

kritičen odnos do kulturnih pojavov.

VAŽNO: podcenjevanje ali precenjevanje onemogoči

objektivno analizo.


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

5. METODE IN TEHNIKE

TERENSKEGA RAZISKOVANJA

Ločimo:

- vnanje opazovanje

(proučevanje zunanjih pojavov in procesov)

- notranje opazovanje ali samoopazovanje

(znano v psihologiji), uporabno tudi v etnologiji

-gre za pomožno metodo spoznavanja različnih

kakovosti vsakdanjega življenja (npr. družinsko

življenje, sorodstvena razmerja idr.).


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

5. METODE IN TEHNIKE

TERENSKEGA RAZISKOVANJA

Avtopsija je:

- terenska

(kjer živimo, delamo, se učimo, preživljamo

prosti čas idr.)

- kabinetna

(na osnovi zapisovanj in analiz ugotavljamo dejstva)

- vendar nujna primerjava drugih vrst virov

(literatura, pisni, slikovni, grafični viri idr.)


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

5. METODE IN TEHNIKE

TERENSKEGA RAZISKOVANJA

b. Opazovanje z udeležbo

Posebna oblika avtopsije je opazovanje z udeležbo.

Aktivno se vključimo se v procese kulturnih pojavov

(npr. članstvo v društvih, udeležba na kolinah, košnji,

trgatvah, porokah idr.) Pri avtopsijski metodi -

samoopazovanju - je ta raven marsikje že dosežena.


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

5. METODE IN TEHNIKE

TERENSKEGA RAZISKOVANJA

Opazovanje z udeležbo:

V znanstvenem opazovanju je potrebno zagotoviti, da

opazujemo zares tisto, kar želimo opazovati; da je

opazovanje čimbolj subtilno v tem pomenu, da registriramo

tudi manjše razlike v kakovostnih in količinskih označbah

pojavov ter procesov; da ne prezremo nobenega

pomembnejšega dejavnika oziroma okoliščine, ki bi

utegnila vplivati na predmet opazovanja itd.


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

5. METODE IN TEHNIKE

TERENSKEGA RAZISKOVANJA

Nenačrtno in nesistematično opazovanje ne more biti

v pomoč znanstvenim prizadevanjem.

Pomemben del avtopsije in metode z udeležbo je

deskripcija.

Ta sicer prevladuje v opisnih znanostih, toda pomembna je

tudi za etnološke raziskave. Deskripcija mora biti čimbolj

razločna, izčrpna in zlasti sistematična. Podati mora

čimbolj uravnoteženo podobo pojava ali procesa,

za katerega gre.


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

5. METODE IN TEHNIKE

TERENSKEGA RAZISKOVANJA

Opisovanje je temelj vsega znanstvenega dela in je

povezana z dobrim opazovanjem.

Brez dobrega opazovanja in opisovanja ni dobre

raziskave.

V opisovanju se odgovarja zlasti na vprašanji, kaj in kako,

ne pa toliko na vprašanje zakaj.


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

5. METODE IN TEHNIKE

TERENSKEGA RAZISKOVANJA

Tehnike:

5.3. FOTOAPARAT IN

ETNOLOŠKA FOTOGRAFIJA

Uvod:

- Zgodovina fotografije

- Slovenska fotografija


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

5. METODE IN TEHNIKE

TERENSKEGA RAZISKOVANJA

Namen fotografiranja je:

- posnetki za dopolnitev fotodokumentacije

(fotografirano in shranjeno po etnološki sistematiki)

- slikovno dopolnilo raziskavi

- samostojna monografsko-fotografska študija o kulturnem

pojavu (npr. fotostrip)

- del študije o metodah in tehnikah raziskovanja

(potek dela na terenu in v kabinetu)

- drugo


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

5. METODE IN TEHNIKE

TERENSKEGA RAZISKOVANJA

Vrste fotografiranja:

- amatersko fotografiranje

- polprofesionalno fotografiranje

- profesionalno fotografiranje

Usmeritev učencev in dijakov !!!

Načini fotografiranja

- statična fotografija

- dinamična fotografija

- etnološka fotografija


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

5. METODE IN TEHNIKE

TERENSKEGA RAZISKOVANJA

Motivi fotografiranja:

- pešec

- kolesar

- živinska vprega

- avtomobilist

- klošarji

- delo na polju

- molža živine

- delo v tovarni

- rekreacija

- predavanja


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

5. METODE IN TEHNIKE

TERENSKEGA RAZISKOVANJA

- javna praznovanja

- družinska praznovanja

- življenjski in praznični cikel

- promocijske in protokolarne svečanosti

- drugo


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

5. METODE IN TEHNIKE

TERENSKEGA RAZISKOVANJA

Vrste fotografij, posnetkov:

- razglednice

- posnetki v virih (časopisi, časniki, zloženke, prospekti idr.)

- posnetki v literaturi

- ateljejski posnetki (osebne fotografije, poroke idr.)

- "gasilski" posnetki skupin

- panoramske fotografije krajev

- drugo


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

5. METODE IN TEHNIKE

TERENSKEGA RAZISKOVANJA

  • 5.4. FILM, VIDEO

  • Uvod:

  • - Zgodovina filma, videa.

  • - Slovenski film, video.

  • Etnološki film, video (Naško Križnar, Darja Skrt

  • in drugi).


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

5. METODE IN TEHNIKE

TERENSKEGA RAZISKOVANJA

Namen snemanja:

- slikovno zvočni zapis - posnetki za filmsko oz. videotečno

dokumentacijo (snemano in shranjeno po etnološki

sistematiki),

- slikovno zvočni zapis o kulturnem pojavu (anketa,

intervju, pogovor),

- slikovno zvočni zapis o opisovanju načina življenja

(intervju, pogovor),

- dopolnilo raziskavi, razstavi idr.,

- samostojna monografska predstavitev kulturnega pojava -

samostojna filmska in videoprodukcija,

(etnološki film, video),

- spremljanje poteka raziskovanja na terenu in v kabinetu,


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

5. METODE IN TEHNIKE

TERENSKEGA RAZISKOVANJA

Vrste snemanja:

- amatersko,

- polprofesionalno,

- profesionalno.


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

5. METODE IN TEHNIKE

TERENSKEGA RAZISKOVANJA

5.5. MAGNETOFON IN DRUGE AUDIO TEHNIKE

Začetki zvočnega snemanja - fonograf

Uporaba zvočnega snemanja v etnologiji, folkloristiki,

etnomuzikologiji idr.

Namen snemanja:

- zvočni zapis o kulturnem pojavu (pesem, igra, pripoved),

- zvočni zapis o opisovanju kulturnega pojava

(anketa, intervju, pogovor),

- zvočni zapis o opisovanju načina življenja

(intervju, pogovor),

- samostojna audioprodukcija (kasete, CD).


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

5. METODE IN TEHNIKE

TERENSKEGA RAZISKOVANJA

5.6. RISBA, RISANJE, TEHNIČNO RISANJE

Pregled risanja (slovenski okvir)

Namen risanja:

- dokumentiranje kulturnih pojavov,

- slikovna priloga raziskav,

- gradivo za objavo v raziskavah,

- samostojna monografska študija s komentarji

(npr. risbe stavb, predmetov,

zbirka tehničnih posnetkov idr.),

- drugo.


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

5. METODE IN TEHNIKE

TERENSKEGA RAZISKOVANJA

Program risanja:

a. priprave,

b. oprema.

Tehnike risanja in kopiranja:

a. prostoročno risanje,

b. tehnično risanje,

c. kopiranje detajlov (papir, oglje idr.),

d. risba - fotografija – dias.


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

5. METODE IN TEHNIKE

TERENSKEGA RAZISKOVANJA

Vrste risanja in skiciranja:

a. situacijska skica (npr. tloris naselja, domačije),

b. tloris stavbe,

c. naris pročelij,

d. objekt v perspektivi,

e. detajli,

f. risanje notranjih prostorov in opreme

po Kenyersovi metodi.


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

5. METODE IN TEHNIKE

TERENSKEGA RAZISKOVANJA

5.7. KARTIRANJE

Kartiranje je vnašanje podatkov (terenskih ali iz drugih

virov in literature) na topografske in katastrske načrte in

karte, na zemljevide.

Namen kartiranja:

- vizualizacija kulturnih pojavov (označba s simboli) na

načrtih, kartah in zemljevidih,

- razširjenost kulturnih pojavov,

- izraba tal na obravnavanem območju

(t.i. historična kartografija, historična topografija),

- analiza lastništva zemljišč,

- drugo.


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

5. METODE IN TEHNIKE

TERENSKEGA RAZISKOVANJA

Osnovni pojmi:

- temeljni topografski načrt (TTN 1:5000; 1: 10.000),

- pregledni katastrski načrt (PKN 1: 5000; 1: 10.000),

- topografske karte (1: 25.000; 1: 50.000),

- pregledni zemljevidi

(1: 250.000; 1: 400.000; 1: 750.000; 1: 1.000.000).


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

6. VIRI IN KRITIKA VIROV

Viri:

6.1. USTNI VIRI, TERENSKO GRADIVO,

INTERNETNI VIRI

Na terenu raziskovalec zbira ustne vire in raznovrstno

terensko gradivo.


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

6. VIRI IN KRITIKA VIROV

Med ustne vire sodijo:

- pripovedi informatorjev na terenu,

- pripovedi informatorjev na t.i. "zaslišanjih"

(tudi obiski informatorjev v varstvenih in

raziskovalnih ustanovah),

- pripovedi informatorjev v medijih

(npr. oddaje na radiu ali TV), ki jih raziskovalec

povzame in vključuje v svoje ZRD.


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

6. VIRI IN KRITIKA VIROV

Med terensko gradivo sodijo:

- terenski zapiski (lastna opažanja, zapisani ustni viri),

- fotografije, video, film, risbe,

- predmeti vseh vrst,

- razni pisani viri.


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

6. VIRI IN KRITIKA VIROV

6.2. USTNA TRADICIJA, LJUDSKO IZROČILO

(ZNANJE)

Ustna tradicija, ljudsko izročilo (znanje) so pomemben vir

etnoloških raziskav. Tradicija, izročilo, se prenašajo iz roda

v rod, iz ust do ust. Znani so pripovedniki, govorci, ki so

ohranjali izročilo, ga deloma preoblikovali, dopolnjevali in

posredovali mlajši generaciji. Pripovedništvo in govorništvo

izumira, le redki še znajo doživeto pripovedovati ali peti

pesmi.


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

6. VIRI IN KRITIKA VIROV

  • To obliko posredovanja znanja in prenašanja izročila

  • so opravljali nekateri izjemni posamezniki v okviru:

  • - družinskih skupnosti (oče-sin; mati-hči)

  • - poklicnih skupnosti (obrtniki-vajenci)

  • socialnih skupnosti (gospodar-hlapec; berači,

  • potovke idr.)


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

6. VIRI IN KRITIKA VIROV

6.3. PISNI IN SLIKOVNI IN GRAFIČNI VIRI

Nekateri najpomembnejši pisni in grafični viri:

- kronike (cerkvene, šolske),

- popisi inventarjev,

- zapuščinski dokumenti (darilne listine, oporoke idr.),

- sodni registri (obrtniki, podjetja idr.),

- zapisniki (društva, občine, komisije idr.),

- matrike (matrikule):

· spiski študentov,

· (cerkvene) knjige rojstev, porok in smrti.


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

6. VIRI IN KRITIKA VIROV

  • - katastri:

  • · rimski kataster,

  • · katastri na slovenskem ozemlju:

  • - milanski k. (1720-23)

  • - terezijanski kataster (1748-56),

  • - jožefinski kataster (1785-89),

  • - franciscejski kataster (1817-28)

  • - reambulančni kataster (1867-69),

  • sedanji zemljiški kataster

  • (dostopen tudi preko spleta).


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

6. VIRI IN KRITIKA VIROV

6.4. INTERNETNI VIRI VEH VRST

Zelo pomembno je pravilno in dosledno

citiranje!!!


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

Zaradi večstoletne razdelitve v času Habsburžanov in Avstro-Ogrske se še danes uporablja delitev po takratnih deželah:

Goriška (1) in Istra (1 spodaj) Kranjska (2), Koroška (3), Štajerska (4), deli teh ozemelj so danes izven slovenskih meja.

V današnji Sloveniji so naslednje neformalne pokrajine:

Primorska (1) Gorenjska (2a), Notranjska (2b), Dolenjska (2c), (slovenska), Koroška (3),

(slovenska) Štajerska (4) in , Prekmurje (5).

Imena pokrajin so sicer ustaljena, vendar je težko zarisati meje, saj se ne ujemajo s

sedanjo upravno in geografsko razdelitvijo Slovenije.

Meje, kot jih je

zarisala politika.

Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Pokrajine_v_Sloveniji (28. 11. 2011).


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

Razglednica, 2007

Savinjčani so na Gorenjsko in Kranjsko prihajali občasno

kot romarji in turisti, nekateri tudi kot dnevni migranti

na delo v urade in industrijska podjetja (Litostroj).

Vir: http://www.litostroj.com/ulitki.php(18.1.2012).


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

Vir: http://brezje.rkc.si/?id=9&fmod=0 (20.1.2012)

Savinjčani so na Gorenjsko in Kranjsko prihajali občasno

kot romarji in turisti, nekateri tudi kot dnevni migranti

na delo v urade in industrijska podjetja (Litostroj).

Vir: http://www.litostroj.com/ulitki.php(18.1.2012).


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

6. VIRI IN KRITIKA VIROV

  • Institucije, ki hranijo vire:

  • - Arhivi (Arhiv RS, pokrajinski arhivi idr.).

  • - Raziskovalne in pedagođke ustanove

  • OEIKA in drugi).

  • - Muzeji, galerije, likovna razstavišča idr.

  • - Zavod za kulturne dediščine Republike Slovenije

  • in njegove območne enote.

  • Zavod za varstvo narave.

  • Zavodi zavarovanih območij (TNP, RP Škocjanske

  • jame, Kozjanski regijski park, Notranjski regijski

  • park, Krajinski park Goričko idr.).


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

6. VIRI IN KRITIKA VIROV

6.4. PROSTOR, KULTURNA DEDIŠČINA,

NARAVNE “VREDNOTE”

Viri so:

Prostor, kulturna in naravna krajina.

Stavbe, naprave, drevesa, jame, votline…

Muzeji na prostem.

Druge kulturne sestavine.


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

6. VIRI IN KRITIKA VIROV

Kritika virov:

6.5. KRITIKA IN FIKSACIJA VIROV

Vsak vir, ustni, pisni, slikovni, filmski idr,, je treba

preveriti. Ugotoviti je treba njihovo verodostojnost.

Za en kulturni pojav skušamo uporabiti več virov,

ki jih navzkrižno primerjamo. Ko ugotovimo njihovo

verodostojnost, jih potrdimo - FIKSIRAMO.


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

6. VIRI IN KRITIKA VIROV

Primer:


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

6. VIRI IN KRITIKA VIROV

Raziskujemo:

- kaj kipec je (svetnik) - Vir: Leto svetnikov; ustni vir

(vaški župnik)

- starost kupca - Vir: umetnostnozgodovinska

monografija o cerkvah na

Koroškem; monografija o

ljudski umetnosti

- avtor, delavnica: - Vir: ustno izročilo (vaški župnik,

krajevni letopisec);

strokovna literatura


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

6. VIRI IN KRITIKA VIROV

Ob navzkrižnem preverjanju virov ugotavljamo njihovo

verodostojnost. Če določen vir ne potrjuje ugotovljenih

dejstev, ga zavržemo; uporaben je v posebnih študijah kot

vir za različne interpretacije kulturnih pojavov.

Številčnost virov se zmanjšuje v smeri najstarejše preteklosti.

Od časovnega obdobja, stopnje kulturnega razvoja, politično

-gospodarskih razmer in drugih dejavnikov je odvisna

številčnost in kakovost virov. Viri so lahko neposredni ali

posredni. Pri posrednih so nam v pomoč dosežki različnih

tehnično-naravoslovnih znanosti (npr. za starost lesa C14,

dendrološka metoda, za organske snovi analize DNK idr.).


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

6. VIRI IN KRITIKA VIROV

Številčnost virov od sodobnosti v preteklost ponazarja

piramida:

praskupnost

materialni v.

suženjstvo

materialni, pisani, slikovni v.

materialni, pisani, grafični,

slikovni v.

fevdalizem

materialni, pisani, grafični,

slikovni, fotografski, filmski v.

imperializem

materialni, pisani, grafični,

slikovni, fotografski, filmski v.

komunizem

demokracija,

sodobnost

materialni, pisani, grafični,

slikovni, fotografski, filmski,

interpretacije sodobnih znanosti

(DNK) računalniške analize idr.


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

7. UREJANJE DOKUMENTACIJE

Zbiramo in urejamo najrazličnejše vire, literaturo,

izpiske iz literature. Za etnologe je najprimernejše

urejanje po geslih etnološke sistematike.

Pomembna je preglednost dokumentacije in

zadovoljiva medsebojna povezanost tematskih

sklopov in vrst gradiva (npr. datoteka, fototeka,

diateka, videoteka, filmoteka).


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

7. UREJANJE DOKUMENTACIJE

Temeljni vsebinski sklopi dokumentacije so:

- datoteka,

- fototeka,

- diateka,

- videoteka,

- filmoteka,

- hemeroteka,

- zbirka CD-jev, disket,

- (etnološke) risbe in načrti.


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

7. UREJANJE DOKUMENTACIJE

Dokumentacijo urejamo:

- "peš" (kartotečni lističi idr.),

- računalniško.

Dokumentacijo hranimo v:

- ognjevarnih kartotečnih omarah,

- visečih mapah,

- fasciklih,

- na trdem disku računalnika,

- na disketah, zgoščenkah (CD),

- drugo.


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

7. UREJANJE DOKUMENTACIJE

  • Dokumentacijo varujemo:

  • - z dvojni ali trojni računalniški zapis,

  • (trdi disk, diskete, CD, izpiski),

  • - v protipožarnih omarah s skrajno omejenim in

  • kontroliranim dostopom (npr. dragoceni unikati,

  • originalni pisni in slikovni viri idr.),

  • z upoštevanjem temeljnih načel dokumentacijskega

  • dela (delovni red!).


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

7. UREJANJE DOKUMENTACIJE

Razvrščanje gradiva po etnološki sistematiki

Razvrščanje gradiva je ena težjih in odgovornih nalog

urejanja dokumentacije. Kulturne pojave je možno

razvrstiti pod več gesel, odvisno od zornega kota

vrednotenja gradiva

oz. vira.

Primer: lanena brisača


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

7. UREJANJE DOKUMENTACIJE

Materialna kultura:

- del notranje opreme, bivalne kulture in bivanja (1.1.4),

- del rokodelstva in obrti - npr. domače tkalstvo (1.1.12),

- del trgovine (1.1.19),

- del turizma, turizem na vasi (1.1.20).

Socialna kultura:

- del življenjskega cikla - rojstvo, poroka, smrt

/npr. umivanje mrliča/ (1.2.19),

- del higiene /osebna higiena, urejenost domov…/ (1.2.20).


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

7. UREJANJE DOKUMENTACIJE

Duhovna kultura:

- del likovne umetnosti, likovnega obzorja

/npr. tkaničenje/ (1.3.6),

- izviri znanja /npr. znanje o tkanju, tkaničenju, vezenju/

(1.3.12),

- del tehničnega znanja /npr. izdelovanje statev, kolovratov,

motovil/ (1.3.18).

Etnološke raziskave:

- del etnoloških (monografskih) obravnav poklicnih in

družbenih skupin.


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

7. UREJANJE DOKUMENTACIJE

Obča etnologija:

- del zgodovine etnologije /npr. raziskovalci domačega

platna in obrti/ (2.6.),

- del izdelave etnoloških zemljevidov, atlasov, kart,

etnološkega filma (2.18),

- del socialne in kulturne antropologije (2.23).


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

8. REGIONALIZACIJA

Regionalna členitev ozemlja na enote po skupnih

značilnostih; tudi institucionalizacija regionalizma.

Izhodišča regionalizacije so različna. Z regijo se lahko

označuje:

- območje,

- svet (alpski),

- višinski pas (subalpski pas),

- provinca (upravnopolitična, floristična),

- predel (aridni = suh),

- rajon (vinogradniški),

- prostor (poselitveni),

- okoliš (šolski),

- pokrajina (agrarna).


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

8. REGIONALIZACIJA

Regionalizacija, ki deli ozemlje po splošnih značilnostih

(reliefni tip gorate ali gričevnate pokrajine), se imenuje tudi

tipizacija, v nasprotju z delitvijo na individualne enote, ki

se enake ne ponovijo nikjer drugod (Ljubljansko barje).

Glede na predmet obravnave imajo posamezne stroke svojo

regionalizacijo:

- geomorfološka,

- klimatska,

- pedološka,

- fitogeografska,

- etnološka,

- drugo.


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

8. REGIONALIZACIJA

Etnološka regionalizacija

Prvi poskusi regionalizacije Slovenije pri J.V. Valvasorju

(razlikoval območja dežele Kranjske).

Prvi začetki regionalizacije so povezani s t.i. regionalno

etnologijo, ki se je začela razvijati v 2. pol. 19. stol, čeprav

se ta smer v slov. etnologiji ni tako razvila kot pri nekaterih

drugih slovanskih narodih.


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

8. REGIONALIZACIJA

Po 1. sv. vojni je Stanko Vurnik, delno pod vplivom

umetnostnozgodovinske geografije F. Steleta in s pomočjo

slogovne analize Izidorja Cankarja, poskušal razdeliti slov.

ozemlje na posamezna območja, zlasti glede na stavbarstvo

in ljudske noše.

Prvo pravo regionalizacijo slov. etničnega ozemlja je opravil

Vilko Novak (Struktura slovenske ljudske kulture,

Ljubljana 1958).


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

8. REGIONALIZACIJA

Določil je 4 temeljna območja:

- alpsko,

- osrednjeslovensko,

- sredozemsko in

- panonsko.

Novakova dognanja je 1980 povzel Niko Kuret, ki je na

temelju 4 kulturnih ali etničnih območij izdelal tudi prvi

zemljevid (Slovensko ljudsko izročilo, Ljubljana 1980).


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

8. REGIONALIZACIJA

Primer regionalizacije slov. etničnega ozemlja je tudi

raziskovalni projekt Etnološka topografija slovenskega

etničnega ozemlja 20. stoletja pod vodstvom Slavka

Kremenška. Kremenšek je izbral sistem regionalizacije

po občinah 1963-94, vključil pa tudi zaokoržena območja

s slov. prebivalstvom v Avstriji, Italiji in na Madžarskem.

Etnološka regionalizacija Janeza Bogataja in Vita Hazlerja

(ES 10, str. 148, Ljubljana 1996) je poskus določitve

posameznih območij Slovenije glede na njihove etnološke

posebnosti in lastnosti (terja nadaljnje obravnave mej).


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

8. REGIONALIZACIJA

Poskus etnološke regionalizacije (J.Bogataj, V. Hazler):

1. Zilja, 2.Kanalska dolina, 3.Dolina, 4.Rož, 5.Podjuna,

6.Labotsko-radgonsko območje, 7.Kozjak (ožje opredeljeno

območje Kobansko), 8.Slovenske gorice (ožje opredeljeno

območje Pesnice in Ščavnice), 9.Slovensko Podabje,

10.Goričko (ožje opredeljeno območje Bakarsko),

11.Ravensko (ožje opredeljeno območje Rekaško),

12.Prlekija, 13.Dolinsko (ožje opredeljeno območje

Markovsko), 14.Lendavske gorice, 15.Beneška slovenija,

16.Rezija, 17.Trenta, 18.Bovško, 19.Bohinj, 20.Tolminsko,

21.Baška grapa, 22.Kašarija, 23.Blejski kot, 24.Jelovica,

25.Selška dolina, 26.Radovljiško,


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

8. REGIONALIZACIJA

27.Kropa in Kamna Gorica, 28.Besnica, 29.Tržič,

30.Jezersko, 31.Kranjsko polje, 32.Kamniški kot,

33.Zgornja Savinjska dolina, 34.Tuhinjska dolina,

35.Koroško, 36.Mislinjska dolina, 37.Saleška dolina,

38.Spodnja Savinjska dolina, 39.Severno Pohorje,

40.Južno pohorje, 41.Celje, 42.Šentjursko, 43.Kozjansko,

44.Konjiško, 45.Slovenjebistriško, 46.Maribor,

47.Dravsko polje, 48.Haloze, 49.Ptujsko polje (Lukarija),

50.Ormoške gorice, 51.Brda, 52.Banjšice, 53.Cerkljansko,

54.Idrijsko, 55.Poljanska dolina, 56.Polhograjsko hribovje,

57.Ljubljansko barje, 58.Ljubljana in okolica,

59.Domžalsko-Mengeško območje, 60.Črni graben,


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

8. REGIONALIZACIJA

61.Moravška dolina, 62.Litijski hribi, 63.Zasavje, 64.Laško,

65.Planina pri Sevnici, 66.Sevniško, 67.Obsotelje,

68.Bizeljsko, 69.Goriško, 70.Kras, 71.Trnovski gozd,

72.Vipavska dolina, 73.Rovtarsko, 74.Planinsko,

74.Planinsko polje, 75.Postonjsko, 76.Cerkniško jezero,

77.Menišija, 87.Bloke, 79.Grosupeljsjko - Višnjegorska

pokrajina, 80.Velikolaška pokrajina, 81.Dobrepolje,

82.Ribniška dolina, 83.Suha krajina, Trebanjsko,

85.Mirnska dolina, 86.Lakenc, 87.Novomeška pokrajina.

88.Podgorje, 89.Krško polje, 90.Primorje in Obala,

91.Slovenska Istra, 92.Brkini, 93.Pivško, 94.Loška dolina,

95.Kočevsko, 96.Bela krajina.


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

Etnološka regionalizacija – J. Bogataj, V. Hazler, ES 10.

Meje, kot jih je zarisala stroka.


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

9. REZULTATI RAZISKOVALNEGA DELA

9.1. Razprave in druge vrste tekstov.

9.2. Razstave, muzeji, katalogi.

9.3. Predavanja (javna strokovna, animacijska…).

6.4. Biografije, nekrologi, biografije…

6.5. Polemike.

6.6. Raziskovalne naloge (gibanje znanost mladini idr.).


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

10. SODOBNE OBLIKE ETNOLOŠKEGA

RAZISKOVALNEGA IN STROKOVNEGA DELA

10.1. Monografske študije.

10.2. Monotematske študije.

10.3. Prenova.

10.4. Aplikativne naloge.


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

11. PREZENTACIJA VIROV

  • CITIRANJE, OKRAJŠAVE

  • Ločimo:

  • a.

  • citiranje besedil iz virov in literature vstavljene

  • v naš tekst,

  • s svojimi besedami (mislimi) komentiranje besedil

  • iz virov in literature.


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

11. PREZENTACIJA VIROV

b.

- citiranje virov in literature po uveljavljenih načelih

citiranja na tradicionalen (evropski) ali ameriški

(harvardski) način; pri prvem so opombe pod črto, na

koncu teksta ali v zbirnem razdelku z naslovom: viri

in literatura, slovstvo, bibliografija idr., pri drugem je

citirana literatura delno navedena med tekstom

(avtor, letnica objave).


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

11. PREZENTACIJA VIROV

Primeri:

Literatura:

BAŠ, Angelos (ur.), 2004: Slovenski etnološki leksikon. Ljubljana. Mladinska knjiga.

BLAZNIK, Pavle, 1986: Histirična topografija slovenske Štajerske in

jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500. A-M. Maribor: Založba Obzorja.

CHEVALIER, Jean, GHEERBRANT, Alain, 1983: Rječnik simbola.

Zagreb: Nakaldni zavod Matice Hrvatske.

CURK, Jože, 1967: Sakralni spomeniki na območju občine Slovenske Konjice.

Topografsko gradivo IV. Celje. Zavod za spomeniško varstvo Celje.

CURK, Jože, 1996: O umetnostni podobi nekdanje konjiške pražupnije.

V: Anton Ožinger in Ivan Pajk (ur.), Konjiško. 850 let pražupnije. 1146-1996.

Slovenske Konjice: Nadžupnijski urad Slovenske Konjice, 197-216.


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

11. PREZENTACIJA VIROV

KALČIČ, Špela, 2007: »Misem jaz Barbika«. Oblačilne prakse, islam in

identitetni procesi med Bošnjaki v Sloveniji. Ljubljana: Univerza v Ljubljani,

Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo

(Župančičeva zbirka št. 22).

KEBER, Janez, 1988: Leksikon imen. Izvor imen na Slovenskem.

Celje: Mohorjeva družba.

KOMELJ, Ivan,1969: Gotska arhitektura. Ars Sloveniae. Ljubljana:

Mladinska knjiga.

KURET, Niko, 1989: Praznično leto Slovencev. 2. knjiga. Ljubljana: Družina.

PRAŽNIKAR, Irena (ur.), 2011: Srečno zabukovški knapi. Žalec:

Svetovalnica Medis.

STEGENŠEK, Avgust, 1909: Konjiška dekanija. Maribor: samozaložba

(ponatis 2010: Slovenske Konjice: Občina Slovenske Konjice).


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

11. PREZENTACIJA VIROV

Viri:

Terenski zapiski:

Hazler, Vito: Terenski zapiski 1995.

Hazler, Vito: Terenski zapiski 2006.

Hazler, Vito: Terenski zapiski 2011.

Internetni viri:

Barbara Celjska

Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Barbara_Celjska (25. 6. 2011).

Barbika uničuje gozdove

Vir: http://24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/barbika-unicuje-indonezijske-

gozdove.html (26. 6. 2011).

Barbika-Agropop

Vir: http://slolyrics.com/agropop/barbika/ (26. 6. 2011).

Barbara Streisand

(Vir: http://besedila.es/barbara-streisand-memory/ (3. 7. 2011).


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

11. PREZENTACIJA VIROV

Barbika – žensko ime

Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Barbika_(ime) (26. 6. 2011).

Cerkev sv. Barbare, Za Kalvarijo

Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Cerkev_svete_Barbare,_Za_Kalvarijo (3. 7. 2011).

Gostišče Barbara

Vir: http://www.barbara-idrija.si/slovensko.php (26. 6. 2011).

Idrija, župnijska cerkev

Vir: http://zupnije.rkc.si/idrija/?id=8&fmod=3 (13. 6. 2011).

Pajek Jožef

Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Jo%C5%BEef_Pajek (3. 7. 2011).

Piknik društva sv. Barbara

Vir: http://bruslov.net/2011/05/16/tradicionalni-slovenski-piknik-drustva-sveta-

barbara-4-junija-v-maasmechelnu/ (13. 6. 2 011).


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

14. IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO RAZISKOVALNIH

NALOG SREDNJEŠOLCEV

b. Javna predstavitev

· ustni zagovor (največ 10 minut),

· razstava praktičnih izdelkov, na pogrnjenih mizah prikaz

pripravljenih jedi in pijač, ki so obravnave v nalogi;

priporočamo tematsko in vsebinsko izbrane pogrinjke

(npr. pogrinjek ob rojstnem dnevu, poroki, na Veliko noč,

božič idr.), da bo predstavitev lažje oceniti (komentar -

največ 5 minut).


Dr vito hazler 2 del metode in tehnike etnolo kega raziskovalnega dela

Dr. Vito Hazler

2. del

METODE IN TEHNIKE

ETNOLOŠKEGA

RAZISKOVALNEGA DELA

Konec predavanja


  • Login