1 / 14

NESREČE

NESREČE. organizacija reševalnih služb INDUSTRIJA Boris Kreže. Zakonodaja:. Zakon o varstvu okolja podzakonski predpisi – industrijske nesreče poročilo o vplivih na okolje okoljevarstveno dovoljenje

ayita
Download Presentation

NESREČE

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. NESREČE organizacija reševalnih služb INDUSTRIJA Boris Kreže

  2. Zakonodaja: • Zakon o varstvu okolja • podzakonski predpisi – industrijske nesreče • poročilo o vplivih na okolje • okoljevarstveno dovoljenje • okoljevarstveno dovoljenje za obrat – Seveso II • obrati manjšega tveganja za okolje • obrati večjega tveganja za okolje • varnostno poročilo • Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami • ocena ogroženosti • načrt zaščite in reševanja

  3. Poročilo o vplivih na okolje Presoja vplivov na okolje se izvede na podlagi poročila o vplivih nameravanega posega na okolje (v nadaljnjem besedilu: poročilo o vplivih na okolje). Poročilo o vplivih na okolje mora vsebovati zlasti: 1. opis obstoječega stanja okolja, vključno z obstoječimi obremenitvami, 2. opis nameravanega posega, vključno s podatki o njegovem namenu, kraju in velikosti, 3. opis predvidenih ukrepov za preprečitev, zmanjšanje in, če je to mogoče, odpravo pomembnejših škodljivih vplivov na okolje, 4. podatke, potrebne za ugotovitev in oceno glavnih vplivov nameravanega posega na okolje, ugotovitev ali oceno glavnih vplivov nameravanega posega na okolje in njihovo ovrednotenje, 5. pregled najpomembnejših alternativ, ki jih je nosilec posega proučil, z navedbo razlogov za izbrano rešitev, zlasti glede vplivov na okolje, 6. opredelitev območja, na katerem nameravani poseg povzroča obremenitve okolja, ki lahko vplivajo na zdravje ali premoženje ljudi, in 7. poljudni povzetek poročila, ki je razumljiv javnosti. Pri pripravi poročila iz prejšnjega odstavka se praviloma uporabljajo dostopni podatki in znanja ter običajni postopki vrednotenja vplivov na okolje. Ministrstva in drugi pristojni organi in organizacije morajo nosilcu nameravanega posega zagotoviti dostop do podatkov, ki so potrebni za izdelavo poročila o vplivih na okolje, če z njimi razpolagajo. Vlada predpiše podrobnejšo vsebino poročila iz prvega odstavka tega člena, način njegove priprave in metodologijo za opredelitev območja iz 6. točke drugega odstavka tega člena.

  4. Splošne zahteve in vloga za okoljevarstveno dovoljenje • Upravljavec mora v zvezi z obratovanjem naprave zagotoviti ukrepe za: 1. preprečevanje onesnaževanja okolja, zlasti z uporabo najboljših razpoložljivih tehnik, 2. preprečitev onesnaženja okolja večjega obsega, 3. preprečevanje nastajanje odpadkov skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki, 4. predelavo nastalih odpadkov ali njihovo odstranjevanje skladno s predpisi, če predelava tehnološko ali ekonomsko ni mogoča, 5. učinkovito rabo energije, 6. preprečevanje nesreč in omejevanje njihovih posledic in 7. preprečitev onesnaževanja okolja in vzpostavitev zadovoljivega stanja okolja na kraju naprave po dokončnem prenehanju njenega obratovanja.

  5. Okoljevarstveno dovoljenje • Upravljavec mora za obratovanje naprave, v kateri se bo izvajala dejavnost, ki lahko povzroči onesnaževanje okolja večjega obsega, in za vsako večjo spremembo v obratovanju te naprave pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. • Okoljevarstveno dovoljenje se lahko izda za eno ali več naprav ali njenih delov, ki so na istem kraju in imajo istega upravljavca. • Okoljevarstveno dovoljenje izda ministrstvo za obdobje desetih let od dneva začetka obratovanja naprave.

  6. Okoljevarstveno dovoljenje za obrat – Seveso II • Vrste obratov in merila za razvrstitev obratov Obrati se glede na vrsto in količino nevarnih snovi, ki so v obratu, razvrstijo v: – obrate manjšega tveganja za okolje ali – obrate večjega tveganja za okolje. • Obrat manjšega tveganja za okolje je, če je: – količina najmanj ene od nevarnih snovi, ki je v obratu, večja ali enaka količini za razvrstitev, ki je za to nevarno snov določena v stolpcu 2 tabele 1 priloge 1 te uredbe, ali – količina najmanj ene od nevarnih snovi, ki je v obratu in se razvršča med nevarne snovi z eno od nevarnih lastnosti iz stolpca 1 tabele 2 priloge 1 te uredbe, večja ali enaka količini za razvrstitev, ki je za snov s to nevarno lastnostjo določena v stolpcu 2 tabele 2 priloge 1 te uredbe. • Obrat večjega tveganja za okolje je, če je: – količina najmanj ene od nevarnih snovi, ki je v obratu, večja ali enaka količini za razvrstitev, ki je za to nevarno snov določena v stolpcu 3 tabele 1 priloge 1 te uredbe, ali – količina najmanj ene od nevarnih snovi, ki je v obratu in se razvršča med nevarne snovi z eno od nevarnih lastnosti iz stolpca 1 tabele 2 priloge 1 te uredbe, večja ali enaka količini za razvrstitev, ki je za snov s to nevarno lastnostjo določena v stolpcu 3 tabele 2 priloge 1 te uredbe. • Nevarne lastnosti snovi in pripravkov se določijo skladno s predpisi o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih snovi in pripravkov.

  7. Varnostno poročilo • Varnostno poročilo je pisni dokument, s katerim upravljavec obrata prikaže, da je storil vse potrebno za preprečevanje večjih nesreč in za zmanjšanje njihovih posledic. V varnostnem poročilu upravljavec obrata analizira možne večje nesreče obrata in prikaže način preprečevanja teh nesreč in zmanjševanja njihovih posledic na zdravje in premoženje ljudi in na okolje. • Upravljavec obrata v varnostnem poročilu: 1. prikaže zasnovo preprečevanja večjih nesreč, 2. prikaže sistem obvladovanja varnosti, 3. prikaže večje nesreče, do katerih lahko pride v obratu, 4. prikaže, da z ustreznimi in zadostnimi ukrepi preprečuje večje nesreče in zmanjšuje njihove posledice, 5. prikaže zagotavljanje varnosti in zanesljivosti obrata pri načrtovanju obrata, v času gradnje, obratovanja in vzdrževanja obrata, 6. zagotovi podatke o tveganju za okolje, na podlagi katerih lahko pristojni organ odloča o urejanju prostora in graditvi objektov v bližini obrata, 7. prikaže, da pri obravnavi večjih nesreč upošteva možnost verižnih učinkov skladno z 18. členom te uredbe, 8. prikaže vplivno območje obrata, na katerem bi učinki večjih nesreč v obratu lahko škodljivo vplivali na zdravje in premoženje ljudi ter na okolje, 9. prikaže območje za pošiljanje informacije o varnostnih ukrepih skladno z 19. členom te uredbe, 10. prikaže, da je izdelal načrt zaščite in reševanja ter da je lokalni skupnosti poslal podatke skladno s predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Uredba o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic 71/2008

  8. Naloge gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij • Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije morajo zagotoviti pogoje in možnosti za izvajanje osebne in vzajemne zaščite delavcev ter izvajati predpisane zaščitne ukrepe. • Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ki v delovnem procesu uporabljajo, proizvajajo, prevažajo ali skladiščijo nevarne snovi, nafto in njene derivate ter energetske pline in opravljajo dejavnost ali upravljajo s sredstvi za delo, ki predstavljajo nevarnost za nastanek nesreče, morajo izdelati oceno ogroženosti ter načrt zaščite in reševanja. • Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije iz prejšnjega odstavka morajo na lastne stroške vzpostaviti in vzdrževati pripravljenost za ukrepanje, organizirati potrebne sile za reševanje in pomoč, zagotoviti obveščanje in alarmiranje delavcev in okoliškega prebivalstva o nevarnostih ter sofinancirati sorazmeren del priprav lokalne skupnosti, glede na obseg in stopnjo ogroženosti, ki jo povzroča njihova dejavnost. Vrsto in obseg sorazmernega dela priprav določi lokalna skupnost v načrtih zaščite in reševanja v skladu z oceno ogroženosti. • Načrte zaščite in reševanja izdelujejo oziroma izvedbo zaščitnih ukrepov ter določenih nalog zaščite, reševanja in pomoči v primeru naravnih in drugih nesreč načrtujejo poleg gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij iz drugega odstavka tega člena tudi organizacije, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno, socialno, zdravstveno ali drugo dejavnost, ki obsega tudi oskrbo ali varovanje večjega števila oseb. • Vlada določi dejavnosti in sredstva za delo iz drugega odstavka tega člena ter gospodarske družbe, zavode in druge organizacije iz prejšnjega odstavka. Uredba o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic 71/2008

  9. Pojmi nesreča, nevarna snov, nevarnost, verižni učinek • Nesreča je dogodek ali vrsta dogodkov, povzročenih po nenadzorovanih naravnih in drugih silah, ki prizadenejo oziroma ogrozijo življenje ali zdravje ljudi, živali ter premoženje, povzročijo škodo na kulturni dediščini in okolju v takem obsegu, da je za njihov nadzor in obvladovanje potrebno uporabiti posebne ukrepe, sile in sredstva, ker ukrepi rednih dejavnosti, sile in sredstva ne zadostujejo. • Druge nesreče so nesreče v cestnem, železniškem in zračnem prometu, požar, rudniška nesreča, porušitev jezu, nesreče, ki jih povzročijo aktivnosti na morju, jedrska nesreča in druge ekološke ter industrijske nesreče, ki jih povzroči človek s svojo dejavnostjo in ravnanjem, pa tudi vojna, izredno stanje, uporaba orožij ali sredstev za množično uničevanje ter teroristični napadi s klasičnimi sredstvi in druge oblike množičnega nasilja. • Ekološka nesreča je tudi okoljska nesreča po predpisih o varstvu okolja, ki jo povzroči nenadzorovan ali nepredviden dogodek, ki je nastal zaradi posega v okolje in ki posledično ogrozi življenje ali zdravje ljudi oziroma kakovost okolja. • Industrijska nesreča je dogodek, ki je ušel nadzoru pri opravljanju dejavnosti ali upravljanju s sredstvi za delo ter ravnanju z nevarnimi snovmi, nafto in njenimi derivati ter energetskimi plini med proizvodnjo, predelavo, uporabo, skladiščenjem, pretovarjanjem, prevozom ali odstranjevanjem, katerega posledica je ogrožanje življenja ali zdravja ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja. • Industrijska nesreča je tudi večja nesreča po predpisih o varstvu okolja, ko pri okoljski nesreči pride do večje emisije, požara ali eksplozije, pri čemer je prisotna ena ali več nevarnih snovi. • Nevarna snov je vsaka snov v trdnem, plinastem ali tekočem stanju, ki v primeru, če nenadzorovano prodre v okolje, neposredno ogrozi življenje ali zdravje ljudi in živali oziroma povzroči uničenje ali škodo na premoženju ter ima škodljive vplive na okolje. Nevarne snovi so predvsem tiste, ki so strupene, karcinogene, jedke, oksidacijske in dražljive, radioaktivne, kužne, eksplozivne, lahko vnetljive ali povzročajo vžig v stiku z drugimi snovmi. • Nevarnost je lastnost nevarne snovi ali značilnost določenih okoliščin, ki lahko povzroči škodo okolju ali zdravju ljudi. • Verižni učinek je povečana verjetnost in možnost za nastanek večje nesreče ali možnost hujših posledic večje nesreče v posameznem obratu zaradi njegove lokacije in bližine drugih obratov in nevarnih snovi, ki se proizvajajo, skladiščijo ali kakorkoli drugače uporabljajo v teh obratih. Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami 51/2006, Uredba o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic 71/2008

  10. TKI Hrastnik d.d. • tovarna z dolgoletno, 150 letno tradicijo • sedanja organiziranost proizvodnje: trije profitni centri: PC fosfati, PC kloralkalna elektroliza in PC široka potrošnja • ocena ogroženosti: nevarnost nekontroliranega izhajanja klora v okolico zaradi: 1. napake v proizvodnji klora, 2. napake pri manipulaciji s klorom, 3. okvar v skladišču klora in ostalih tekočih kemikalij, 4. okvar pri transportu • tri nevarnostne stopnje, odvisne od količine ‘pobeglega’ klora (vir izhajanja)

  11. ALARMIRANJE • I. stopnja nevarnosti– znotraj tovarne – telefonsko • II. in III. stopnja – čez meje tovarne po dolini Hrastnika in čez – preko centra za obveščanje 112 alarmni znak Neposredna nevarnost nesreče s klorom 100 sekund – 30’’ zavijajoč, 40’’ enakomeren, 30’’ zavijajoč zvok sirene

  12. SILE ZA REŠEVANJE • I. stopnja – reševanje v klasičnem smislu ni potrebno, ustrezno zaščiteni delavci na izmeni odpravijo napako • II. in III. stopnja – ustrezno zaščiteni delavci na izmeni poskušajo omejiti ali zaustaviti izhajanje klora, preko centra za obveščanje se aktivira reševalna enota klor in OŠ CZ, ki po usmeritvah vodje intervencije koordinira vse nadaljnje aktivnosti • v kontaminirano območje gredo lahko, po posvetu z vodjo intervencije samo ustrezno zaščiteni reševalci • ustrezna zaščita v klorni atmosferi je plinotesna obleka in IDA, pri manjiših koncentracijah klora zadostuje plinska maska z ustreznim filtrom

  13. KLOR, Cl2 • klor je pri normalnih pogojih zelenorumen plin, ostrega vonja, 2,5 krat težji od zraka • transportira se kot utekočinjen plin v jeklenkah, sodih ali kontejnerjih • prag vonjave 0,3 ppm • uporablja se za dezinfekcijo vod, v kemijski industriji za izdelavo različnih umetnih mas, zdravil, insekticidov, … • mejna vrednost za poklicno izpostavljenost je 0,5 ppm • usodne poškodbe lahko nastanejo pri izpostavljenosti klora v koncentraciji35 – 51 ppm za več kot eno uro, 430 ppm za več kot pol ure. Koncentracije klora nad 1000 ppm pa so usodne že po nekaj vdihih. • splošni znaki zastrupitve s klorom so solzenje in pekoč občutek v očeh, jedek vonj, slabost, bruhanje, vrtoglavica, omotica, glavobol in utesnjenost v pljučih.

  14. OSTALO • Varnostno poročilo TKI Hrastnik d.d. • Zasnova preprečevanja večjih nesreč • Poslovnik sistema obvladovanja varnosti TKI Hrastnik d.d. • Informacija za javnost o varnostnih ukrepih TKI Hrastnik d.d. • Ocena ogroženosti TKI Hrastnik d.d. • Načrt zaščite in reševanja TKI Hrastnik d.d. • Operativni načrt zaščite in reševanja IRE klor • Varnostni list za klor • Vaja Klor 2006 • Proizvodnja klora - svet - okrog 60 mio ton • Proizvodnja klora – Evropa – okrog 10 mio ton • Proizvodnja klora – Slovenija – okrog 15.000 ton (0,15 % evropske proizv.)

More Related