In odlo anje v evop
This presentation is the property of its rightful owner.
Sponsored Links
1 / 30

In odločanje v EVOP PowerPoint PPT Presentation


  • 140 Views
  • Uploaded on
  • Presentation posted in: General

INSTITUCIONALNI OKVIR ES/EU. In odločanje v EVOP. Vsebina. Pogodbeni okvir – kje najdemo določila o institucionalni zgradbi in procesu odločanja – SZVP in EVOP Institucionalni trikotnik in Evropski svet in osnove (sestava, naloge) posameznih institucij SZVP in EVOP – institucije in odločanje.

Download Presentation

In odločanje v EVOP

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Presentation Transcript


In odlo anje v evop

INSTITUCIONALNI OKVIR ES/EU

In odločanje v EVOP


Vsebina

Vsebina

  • Pogodbeni okvir – kje najdemo določila o institucionalni zgradbi in procesu odločanja – SZVP in EVOP

  • Institucionalni trikotnik in Evropski svet in osnove (sestava, naloge) posameznih institucij

  • SZVP in EVOP – institucije in odločanje


Pogodbeni okvir 1

Pogodbeni okvir (1.)

  • Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo – PARIŠKA POGODBA

  • Pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti

  • in Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo – RIMSKI POGODBI

  • Enotna evropska listina


Pogodbeni okvir 2

Pogodbeni okvir (2.)

  • Pogodba o Evropski uniji – MAASTRICHTSKA POGODBA

  • Amsterdamska pogodba, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji, Pogodbe o ustanovitvi Evropskih skupnosti in nekatere z njimi povezane akte

  • Pogodba iz Nice, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji, Pogodbe o ustanovitvi Evropskih skupnosti in nekatere z njimi povezane akte

  • Pogodba o ustavi za Evropo


Pes pomembna dolo ila

PES – pomembna določila

  • Člen 2 – Cilji

  • Člen 3 – ukrepi

  • Člen 5 – načeli subsidiarnosti in sorazmernosti

  • Člen 7 – institucije Skupnosti

  • Člen 308 – implicirane pristojnosti


In odlo anje v evop

PEU

  • http://www.svez.gov.si/index.php?id=1116

  • PREAMBULA

  • SKUPNE DOLOČBE

  • DOLOČBE, KI SPREMINJAJO...

  • DOLOČBE O SKUPNI ZUNANJI IN VARNOSTNI POLITIKI (Naslov V, t. i. DRUGI STEBER)

  • DOLOČBE O POLICIJSKEM IN PRAVOSODNEM SODELOVANJU V KAZENSKIH ZADEVAH (V VERZIJI IZ AMSTERDAMA)

  • KONČNE DOLOČBE


Peu pomembna dolo ila

PEU – pomembna določila

  • Člen 4 – Evropski svet

  • Člen 46 – pristojnosti Sodišča ES – drugi in tretji steber izvzeta

  • Člen 48 – spremembe pogodbe

  • Člen 49 – prošnja za članstvo in postopek obravnave


Institucije es eu

Institucije ES/EU

Ožji in širši institucionalni okvir

Evropski svet

Svet (EU)

Sodišče Evropskih skupnosti

Ekonomski in socialni odbor

Evropski parlament

Odbor regij

Računsko sodišče

Komisija


Ir i institucionalni okvir

ŠIRŠI INSTITUCIONALNI OKVIR

  • Svetovalna telesa

    • Ecosoc, Odbor regij

  • Nadzor in preiskava

    • Računsko sodišče, Ombudsman, nacionalne institucije

  • Operativne institucije

    • Evropska centralna banka

    • Agencije (Europol, ECHO...)


Komisija

KOMISIJA

  • Členi 211-219 PES

  • Osrednje določilo –211. člen PES

    • Komisija ima ekskluzivno pravico zakonodajne iniciative (predloga) in formulacije mnenj

    • Uživa izvršilne pristojnosti; skrbi, da se določila pogodbe in sprejete politike dosledno izvajajo


Komisija sestava

Komisija - SESTAVA

  • 25 članov iz prav toliko držav

  • Deluje kot kolegij (seje so zaprte za javnost)

  • Način odločanja: absolutna večina

  • Način imenovanja: najprej se predlaga predsednik

    • Imenuje ga Evropski svet s kvalificirano večino, nominiranca pa mora potrditi Evropski parlament.

  • Nominiranec si izbere ekipo

  • Celotno komisijo mora potrditi Evropski parlament


Podro ja dela komisije

Področja dela Komisije

  • So zrcalna slika področij pristojnosti PES.

  • Najpomembnejša področja:

    • Kmetijstvo (prek 40 % delež v proračunu)

    • Okolje (samo kmetijstvo ima širšo zakonodajo)

    • Trgovina (liberalizacija trgovine)

    • Konkurenca (preprečevanje monopolov)

    • Širitev (‘Big bang’ in širitev na JV Evropo)

    • Znanost (‘družba znanja’)

    • Izobraževanje (bolonjska reforma)


Evropski parlament

Evropski parlament

  • Pravna podlaga: členi od 189-201

  • Temeljna vloga:

    • sodelovanje v procesih odločanja – različni postopki: soodločanje, sodelovanje, privolitev, posvet

    • pomembna vloga pri sprejemanju proračuna

    • nadzor nad izvršno oblastjo

    • Člen 193 – lahko zaprosi Komisijo, da pripravi predlog zakonodaje, ki je potrebna za uresničevanje ciljev PES


Ep sestava in organizacija

EP: sestava in organizacija

  • Neposredne volitve, od leta 1999 po proporcionalnem sistemu v vseh državah članicah

  • Število članov parlamenta iz posamezne države določeno v pogodbi

  • Organizacija dela EP: Plenar, odbori, sekretariat, Predsednik, Biro predsednika (predsednik in podpredsedniki), konferenca predsednikov (predsedniki političnih skupin + 2 člana), Konferenca predsedujočih odborom, Konferenca predsedujočih nacionalnih delegacij

  • Politična organizacija EP: politične skupine


In odlo anje v evop

Potrjuje mednarodne sporazume (300. in 310. člen PES)

Potrdi predsednika Komisije in Komisijo kot celoto (214. člen PES)

Evropski parlament

732 članov

‘Evropske

volitve’

Ima (so)zakonodajno vlogo (251. člen PES)

Izglasuje nezaupnico Komisiji (201. člen PES)

Deluje kot posvetovalno telo (npr. pri SZVP)


In odlo anje v evop

SVET

  • Pravna podlaga: členi 201-210 PES

  • Sestavljajo ga ministri držav članic

  • Sektorska sestava – 9 različic Sveta – NAJPOMEMBNEJŠE formacije

  • Organizacija:

  • Odbor stalnih predstavnikov (COREPER 1 in COREPER 2, pomagata jima skupina Antici in skupina Martens), na isti ravni še posebni odbor za kmetijstvo

  • Posebne stalne skupine: politične zadeve, notranje zadeve, zunanja trgovina

  • Okrog 250 delovnih skupin


Sestava sveta

Sestava Sveta

  • Sestavljajo ga ministri držav članic

  • Sektorska sestava – 9 različic Sveta – NAJPOMEMBNEJŠE formacije

  • Organizacija:

  • Odbor stalnih predstavnikov (COREPER 1 in COREPER 2, pomagata jima skupina Antici in skupina Martens), na isti ravni še posebni odbor za kmetijstvo

  • Posebne stalne skupine: politične zadeve, notranje zadeve, zunanja trgovina

  • Okrog 250 delovnih skupin


Odlo anje v svetu

Odločanje v Svetu

  • Odločanje na različne načine

    Navadna večina kot osnovno načelo sprejemanja odločitev – 205/1. člen PES

    • “... če ni drugače določeno”

  • Kvalificirana večina (opredeljena v 205/2. členu PES)

  • Soglasje

    • postopoma izginja v I. stebru (npr. 93. člen – davčna politika)

    • ostaja kot izključen način odločanja v II. stebru (SZVP)

  • Problemi: Luksemburški kompromis in “navada je železna srajca”


  • Kaj je kvalificirana ve ina re itev iz nice

    Kaj je kvalificirana večina – rešitev iz Nice

    • Predlog sklepa je sprejet, če so izpolnjeni trije pogoji:

      • Število glasov

        • teh mora biti približno 72% od skupnega števila glasov, ki so na voljo v Svetu (345).

      • Število držav članic

        • teh mora biti:

          • eden več kot polovica, če Svet odloča na pobudo Komisije, in

          • vsaj dve tretjini, če pogodba ne predvideva pobude Komisije

      • Število prebivalcev

        • države, ki so za predlog, morajo zastopati vsaj 62% vsega prebivalstva v EU


    Evropski svet za etki

    Evropski svet - začetki

    • Haaški vrh 1969

      • Predstavlja novo obdobje razvoja ES.Predsedniki držav in vlad članic Evropskih skupnosti v Haagu med drugim sprejmejo tudi načelo poglabljanja integracije:

        • poglobitev: Francija se je zavzemala za vsaj neko obliko stalnega srečevanja državnikov za koordiniranje zunanjih politik

      • Etienne Davignon je bil pooblaščen, da pripravi načrt za tak format srečanj


    Eps za etek institucionalizacije in nastanek evropskega sveta

    EPS – začetek institucionalizacije in nastanek Evropskega sveta

    • Kljub notoričnim težavam pri koordinaciji Valéry Giscard d’Estaing predlaga, da se institucionalizacija politične sfere izven Evropskih skupnosti še utrdi (1974)

    • S podporo Helmuta Schmidta predlaga formiranje Evropskega sveta, kar se zgodi v Parizu septembra 1974


    Opredelitev evropskega sveta

    Opredelitev Evropskega sveta

    • Decembra 1974 na sestanku v Parizu predsedniki vlad in držav članic Evropskih skupnosti ustanovijo Evropski svet, ki se naj sreča trikrat letno in po potrebi, v kontekstu političnega sodelovanja

    • Naloga: “svetovalno in usmerjevalno telo” za Evropske skupnosti

    • Praksa je pokazala, da je bil Evropski svet katalizator vse večje integracije držav članic v okviru Evropskih skupnosti!

    • Kritiki: Evropski svet je postal simbol obdobja medvladnega sodelovanja (po luksemburškem kompromisu)


    Postopno vklju evanje v pogodbeno strukturo

    Postopno vključevanje v pogodbeno strukturo

    • Enotna evropska listina (1987)

      • V členu 30 opredeli EPS, ne omenja Evropskega sveta, omenja pa “politične direktorje”, ki so pripravljali delo Evropskega sveta (kot COREPER pripravi delo Sveta)

      • Evropski svet omenjen v Pogodbi o Evropski uniji (vendar NE v PES)


    Pravna podlaga evropskega sveta

    Pravna podlaga Evropskega sveta

    • Pogodba o Evropski uniji, člen D (danes člen 4):

    • Evropski svet daje Evropski uniji nujno pobudo za njen razvoj, za katerega določa tudi splošne politične smernice

    • V Evropskem svetu se sestajajo voditelji držav ali vlad držav članic in predsednik Komisije. Pomagajo jim ministri za zunanje zadeve držav članic in član Komisije. Evropski svet se pod vodstvom voditelja države ali vlade države članice, ki predseduje Svetu, sestane vsaj dvakrat na leto.

    • Evropski svet predloži Evropskemu parlamentu poročilo po vsakem sestanku in letno pisno poročilo o napredku Unije.


    In odlo anje v evop

    Institucionalni položaj Evropskega sveta

    Evropski svet

    Svet

    Države članice

    Komisija

    Skupščina

    (EP)

    Sodišče

    ESS


    Sestava evropskega sveta

    SESTAVA Evropskega sveta

    • Predsedniki držav ali vlad držav članic in predsednik Komisije

    • Zasedanje v praksi:

    • ZA MIZO:

    • - voditelji (s predsedujočim na čelu) in zunanji ministri

    • - predsednik Komisije in član Komisije

    • - Generalni sekretar Sveta in njegov namestnik

    • NAVZOČI V DVORANI:

    • - Generalni sekretar Komisije in zapisnikar, po pet uradnikov Predsedstva in sekretariata Sveta, prevajalci.


    Dejavnosti evropskega sveta

    Dejavnosti Evropskega sveta

    • Splošne politične smernice in pobude

    • Odločanje v lastni instanci

    • Razvidnost EU v mednarodni politiki

    • Svečana ratifikacija pomembnih dokumentov

    • Pogajanja o pogodbenih spremembah

      NAČIN ODLOČANJA: konsenz


    Szvp in evop

    SZVP in EVOP

    • Pravna podlaga: Naslov V PEU

    • Postopen razvoj od EPS od leta 1970, prek EEL (člen 30) do vključitve v PEU

    • Premiki v razvoju EVOP šele v drugi polovici 1990ih, spremembe v Pogodbi iz Nice, postopen hitrejši razvoj v začetku 2000ih.


    Odlo anje v szvp

    Odločanje v SZVP

    EP posvet. vl.

    EVROPSKI

    SVET

    KOMISIJA

    pravica do soinciative

    Mr CFSP

    PREDSEDSTVO

    in Sekretariat Sveta

    GAERC konsenz

    POLICY UNIT

    COREPER II

    COPS/PSC

    EUMC

    SVETOVALCI

    EUMS

    delovne skup.


  • Login