Center za pedologijo in varstvo okolja
This presentation is the property of its rightful owner.
Sponsored Links
1 / 49

Center za pedologijo in varstvo okolja Višji predavatelj mag. Tomaž Prus PowerPoint PPT Presentation


  • 92 Views
  • Uploaded on
  • Presentation posted in: General

Center za pedologijo in varstvo okolja Višji predavatelj mag. Tomaž Prus PRESOJA VPLIVOV NA OKOLJE PRESOJA VPLIVOV NA TLA. ZA ŽIVLJENJE POTREBUJEMO TRI OSNOVNE DOBRINE:. ZRAK ZA DIHANJE VODA ZA PITJE TLA ZA ??? Čemu so tla namenjena?

Download Presentation

Center za pedologijo in varstvo okolja Višji predavatelj mag. Tomaž Prus

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Presentation Transcript


Center za pedologijo in varstvo okolja vi ji predavatelj mag toma prus

Center za pedologijo in varstvo okolja

Višji predavatelj mag. Tomaž Prus

PRESOJA VPLIVOV NA OKOLJE

PRESOJA VPLIVOV NA TLA


Center za pedologijo in varstvo okolja vi ji predavatelj mag toma prus

ZA ŽIVLJENJE POTREBUJEMO TRI OSNOVNE DOBRINE:

ZRAK ZA DIHANJE

VODA ZA PITJE

TLA ZA ??? Čemu so tla namenjena?

Pridelavi hrane, krme, surovin, energetskih snovi

So gradbeni material

Na njih gradimo

Na njih odlagamo

Na njih igramo (z njimi se igramo)

Na njih rastejo rastline, ki tvorijo osnovo za naravne (zanimive, zavarovane) habitate, parke, vrtove,… (cenimo po naravnosti, izgledu,….)


Center za pedologijo in varstvo okolja vi ji predavatelj mag toma prus

Goods and Services provided by Soil

Human Health

Air

Biomass Production

(e.g. food chain)

Culture

Open Water

Biodiversity

Soil

Ground Water

W.E.H. Blum, 2004


Center za pedologijo in varstvo okolja vi ji predavatelj mag toma prus

Fig. 1: The DPSIR Framework Applied to Soil

SECONDARY PROTECTION

Reform of agricultural programmes

Specific regulations or directives

PRIMARY PROTECTION

Desertification Convention

Development of a national/

regional soil protection policy

Human population

Land development

Tourism

Agricultural production

Transport

Industry/Energy

Mining

Natural events

Climate change

Water stress

Responses

Driving

Forces

INDIRECT (Effects on

other media)

Changes in population

size and distribution,

Loss of biodiversity,

Climate change,

Water stress

Impact

Emission to air, water

and land

Urban expansion (soil sealing)

Infrastructure

Construction

De-forestation

Forest fires

Nutrient mining

Pressures

DIRECT (Changes

in soil functions)

State

SOIL DEGRADATION

Local and diffuse contamination

Soil acidification

Salinisation

Nutrient load (soil eutrophication) or

Nutrient depletion

Physical degradation

Biological degradation

SOIL LOSS

Soil Sealing

Soil erosion

Large scale land movements


Center za pedologijo in varstvo okolja vi ji predavatelj mag toma prus

Fig. 2: THE 5 MAIN SOIL RESEARCH CLUSTERS

1. Analysis of processes related to the 8 threats to soil and their interdependency: erosion, loss of organic matter, contamination, sealing, compaction, decline in biodiversity, salinisation,

floods + landslides

5. Development of strategies and operational procedures for the mitigation of the threats = Responses (R)

4. Analysis of the Impacts (I) of the 8 threats, relating them to soil eco-services for other environmental compartments:

- air

- water (open + ground water)

- biomass production

- human health

- biodiversity

- culture

Human Health

Air

Biomass Production

(e.g. food chain)

Culture

Open Water

Biodiversity

Soil

Ground Water

W.E.H. Blum, 2004

3. Relating the 8 threats to Driving forces (D) and Pressures (P) = Cross linking with cultural, social and economic drivers, such as EU and other policies (agriculture, transport, energy, environment etc.) as well as technical and ecological drivers, e.g. global and climate change

2. Development, harmonisation and standardisation of methods for the analysis of the State (S) of the 8 threats to soil and their changes with time = Soil monitoring in Europe


Center za pedologijo in varstvo okolja vi ji predavatelj mag toma prus

Fig. 3: PRIORITY RESEARCH AREAS FOR SOIL PROTECTION AND THE MANAGEMENT OF EUROPE‘S NATURAL RESOURCES BASED ON DPSIR

1. Processes influencing soil functions and soil quality

5.Strategies and operational procedures for soil protection (Responses R)

Human Health

Air

Biomass Production

(e.g. food chain)

4.Factors (threats) influencing soil eco-services (Impacts I)

Culture

Open Water

Biodiversity

Soil

Ground Water

W.E.H. Blum, 2004

3.Ecological, technical, economic and social drivers of soil threats (Driving forces and Pressures, D+P)

2. Spatial and temporal changes of soil processes and parameters (State S)


Center za pedologijo in varstvo okolja vi ji predavatelj mag toma prus

V prostorskih analizah tla običajno obravnavamo kot zemljišče, kot omejeno parcelo, z znanim lastnikom vsega kar je v tleh, pod njimi ali nad njimi. Tla postanejo tako naravni vir, ki ga je mogoče rabiti oz. uporabljati.


Center za pedologijo in varstvo okolja vi ji predavatelj mag toma prus

Tla močno preoblikujejo dejavnike nežive narave

Določajo (poleg klime) vrstno sestavo in življenjske združbe

Iz tega sledi tudi končna podoba krajine.






Center za pedologijo in varstvo okolja vi ji predavatelj mag toma prus

Dejavniki in procesi nastanka in razvoja tal so ob enem tudi dejavniki in procesi razvoja krajine.

krajine


Center za pedologijo in varstvo okolja vi ji predavatelj mag toma prus

PV na tla izhaja iz ocene oz študije ranljivosti.

Ta definira vrsto spremembe v tleh, njen način vpliva in posledice.

Konkreten poseg v okolju ima lahko samo eno posledico, lahko pa tudi več.

Različna tla (talni tipi) imajo različen prag tolerantnosti glede na konkretno posledico.

Lahko torej rečemo, da so različna tla tudi različno ranljiva glede na konkretno spremembo oz. posledico.


Center za pedologijo in varstvo okolja vi ji predavatelj mag toma prus

SOIL SEALING

Destrukcija tal

(RAZDIRANJE)

kemijska


Tomaz prus soil indicators

Tomaz PRUS: SOIL INDICATORS

Indicator

The indicator represents the growth of land use for settlements and traffic in Germany measured in hectares (ha) per day.


Center za pedologijo in varstvo okolja vi ji predavatelj mag toma prus

- Uredba o ugotavljanju onesnaženosti kmetijskih zemljišč in gozda (Ur.l. SRS št. 6, str. 355, feb.1990). popravekUredba o mejnih… ur.l. 68/96

- Pravilnik o normativih, analitskih postopkih in metodah ugotavljanja onesnaženosti tal in vegetacije ter pogojih za uporabo nekaterih snovi v kmetijstvu in gozdarstvu (Ur. l. SRS, št. 7, str. 416, mar. 1990)delno nadomestil Pravilnik o metodah za izvajanje uredbe o vnosu…ur.l.rs 55/97

- Pravilnik za ocenjevanje tal pri ugotavljanju proizvodne sposobnosti vzorčnih parcel (Ur. l. SRS št. 36, dec. 1984)

- Obvezno navodilo za izvajanje pravilnika za ocenjevanje tal pri ugotavljanju proizvodne sposobnosti vzorčnih parcel ( Republiška geodetska uprava, Ljubljana, sept. 1984)

- Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 32, str. 1750, jun. 1993); marec 2004 –člen 3, 51,74,78,82,96,97,117


Center za pedologijo in varstvo okolja vi ji predavatelj mag toma prus

Zupan: ONESNAŽENOST TAL V SLOVENIJI

  • Po Uredbi o ugotavljanju onesnaženosti kmetijskih zemljišč in gozda (Ur. l. RS 6/90) so tla onesnažena takrat, kadar vsebujejo toliko škodljivih snovi, da se:

  • zmanjša njihova samoočiščevalna sposobnost,

  • poslabšajo fizikalne, kemijske in biotične lastnosti,

  • zavirata ali preprečujeta rast rastlin,

  • onesnažuje podtalnica oziroma rastline,

  • ali je zaradi škodljivih snovi kako drugače okrnjena trajna rodovitnost tal.

TLA AKUMULIRAJO NEVARNE SNOVI IN OSTANEJO ONESNAŽENA TUDI, KO ONESNAŽEVANJE PRENEHA


Center za pedologijo in varstvo okolja vi ji predavatelj mag toma prus

Zupan: ONESNAŽENOST TAL V SLOVENIJI

Zakonske osnove za izvajanje monitoringa kakovosti tal

  • Zakon o varstvu okolja(Uradni list republike Slovenije, 32/93, 1/96, 41/04).

  • Spremljanje stanja okolja (Poglavje V): tla, vode, zrak, biotska raznovrstnost

  • Uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (U.l. RS, 68/96, 35/01, 2/04, 29/04, 41/04)

  • Uredba o mejnih opozorilnih in kritičnih vrednostih nevarnih snovi v tleh (U.l. RS, 68/96)

  • Pravilnik o obratovalnem monitoringu tal pri vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla(U.l. RS, 55/97)

  • Pravilnik o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov(U.l. RS, 3/03)

MONITORING KAKOVOSTI TAL V REPUBLIKI SLOVENIJI

Pravilnik o imisijskem monitoringu kakovosti tal


Center za pedologijo in varstvo okolja vi ji predavatelj mag toma prus

  • Obremenljivost tal je odvisna predvsem od vrste tal (talnega tipa) ter od funkcije ki jo imajo. Najmanjše stopnje obremenljivost imajo tla, ki so že vključena v neko obliko varovanja:

  • tla kot naravni vir (npr. kmetijska zemljišča bivšega prvega območja)

  • tla kot element varovanih območij vodnih zajetij in črpališč

  • tla kot element naravnih varovanih območij ( naravna dediščina)

  • tla kot naravni vir (kmetijska zemljišča drugega območja)

  • tla kot element urejenih (hortikulturno urejenih) območij.

  • Ta tla so najmanj primerna za različne posege v prostor.


Center za pedologijo in varstvo okolja vi ji predavatelj mag toma prus

Strokovna vsebina pedološke karte (kot večina tematskih kart) je pogosto razumljiva le ožjemu krogu uporabnikov. Da bi postala ta informacija dostopna tudi “nepedologom”, lahko uporabimo bonitetno število (bonitetene točke), ki opredeljuje proizvodni potencial zemljišča v obliki t.i. "talnega števila".

 Z ocenitvijo pridelovalnega potenciala vsake kartografske enote po metodi bonitiranja zemljišč (Obvezno navodilo za izvajanje pravilnika za ocenjevanje tal …., Ljubljana,1984), dobimo določeno število v skali od 7-100 točk za zemljišča primerna za njivsko rabo, ter 7 - 88 točk za travnike.

Tako dobljeno število smo poimenovali "talno število", ki predstavlja pridelovalno sposobnost zemljišča in je določeno lastnostmi tal, ki so trajnega značaja.


Center za pedologijo in varstvo okolja vi ji predavatelj mag toma prus

Osnovni parametri za izračun talnega števila so:

- tekstura tal

- razvojna stopnja tal

- matična podlaga

-vodne razmere, ki so v nekaterih primerih že zajete v razvojni stopnji

Dobljeno talno število je neodvisno od trenutne vrste rabe (njiva, travnik, sadovnjak, vinograd, gozd) in izkazuje le pridelovalni potencial zemljišča. Podrobneje je mogoče razlikovanje še z upoštevanjem ostalih faktorjev, kot so podatki o klimi, DMR (digitalni model reliefa) in drugih.


Tomaz prus soil indicators1

Tomaz PRUS: SOIL INDICATORS

Transformation of soil properties to points

by applying a common and well known method, which is slightly adapted from county to country.


Tomaz prus soil indicators2

Tomaz PRUS: SOIL INDICATORS


Center za pedologijo in varstvo okolja vi ji predavatelj mag toma prus

Številčno izražanje lastnosti (kakovosti) tal pa ni vedno mogoče oziroma ni zadostno.

Vzroka sta dva:

Vsa zemljišča ležijo v območju talnega števila zelo podobnih vrednosti

Talni potencial je zanemarljivo majhen, vrednost tal pa predstavljajo neke težko merljive vrednote.

Takrat si pomagamo z matrično shemo.

Njena sestava je razmeroma poljubna in prilagodljiva glede na:

Vrsto vpliva oz. posega

Okolju posega


Center za pedologijo in varstvo okolja vi ji predavatelj mag toma prus

Primer matrične sheme, ki je bila uporabljena za vrednotenje vplivov na tla pri širitvi smučarske proge Skripi (Kanin).


Center za pedologijo in varstvo okolja vi ji predavatelj mag toma prus

Vrednotenje vplivov:

nesprejemljiva obremenitev okolja nastopi, če pride do popolne odstranitve celotnega ekosistema (tudi tal) in njegove zamenjave s tehničnim objektom, ki je vir emisij. Tak vpliv imenujemo nesprejemljivo hud vpliv (4)

prekomerna obremenitev okolja nastopi, če poseg trajno močno spremeni videz in delovanje (snovno-energetske pretoke) ekosistema oz. tal. Tak poseg imenujemo hud vpliv (3)

pogojno sprejemljiva obremenitev nastopi, če poseg le začasno močno spremeni videz in delovanje (snovno-energetske pretoke) ekosistema (tal). Ekosistem (tla) pa se v nekaj letih zaradi naravne sukcesije regenerira ali je izvedena tehnična rekultivacija oz. renaturacija. Tak vpliv imenujemo zmeren vpliv (2)


Center za pedologijo in varstvo okolja vi ji predavatelj mag toma prus

še dopustna pa je obremenitev okolja oz. tal, če poseg le deloma spremeni videz ekosistema, na delovanje pa ne vpliva. Ekosistem se ne spremeni ali pa preide v novo nedegradirano funkcionalno obliko. Tak vpliv imenujemo zanemarljiv vpliv (1)

na okolje (tla) ni vpliva, če je poseg v okolje kratkotrajen in podoben tradicionalnim postopkom gospodarjenja v prostoru. Tak vpliv smo uvrstili v kategorijo ni vpliva (0).


Center za pedologijo in varstvo okolja vi ji predavatelj mag toma prus

Nekaj primerov tal, kjer moramo biti zelo pazljivi

Zelo redka v Sloveniji !

1. Zaslanjena tla s pripadajočimi rastlinskimi in živalskimi združbani


Center za pedologijo in varstvo okolja vi ji predavatelj mag toma prus

2. PODZOL


Center za pedologijo in varstvo okolja vi ji predavatelj mag toma prus

3. NEKATERA IZPRANA TLA (lesivirana tla)


Center za pedologijo in varstvo okolja vi ji predavatelj mag toma prus

4. RAZLIČNA ŠOTNA TLA (VISOKEGA, NIZKEGA in PREHODNEGA BARJA


Center za pedologijo in varstvo okolja vi ji predavatelj mag toma prus

Razpoložljivi podatki o tleh

CPVO

MKGP

MOPE

GI


Center za pedologijo in varstvo okolja vi ji predavatelj mag toma prus

Povezava tal z referenčno bazo

NARAVA

PRESLIKAVA

STRUKTURA/KONCEPT

INTERPRETACIJA

-

-

TLA

ŠTUDIJ

KONCEPT TAL - SOLUMA

ATRIBUTI

IZBIRA

REFERENČNI HORIZONTI

T A L N A O D E J A

REFERENČNA BAZA


Establishing soil information system

Soil Profiles Data (SP)

Establishing Soil Information System

By the mid of 1999, the data on 1700 soil profiles have been compiled in the system.


Profile field descripition and analytical data

Establishing Soil Information System

Profile field descripition and analytical data


Center za pedologijo in varstvo okolja vi ji predavatelj mag toma prus

Establishing Soil Information System

Profile data as a part of European database


Center za pedologijo in varstvo okolja vi ji predavatelj mag toma prus

Soil Pollution - printed report, part I

Page 1 -Location description

Page 2 - Standard soil profile description / data


Center za pedologijo in varstvo okolja vi ji predavatelj mag toma prus

Soil Pollution - printed report, part II

Printed

values

Interpreted values

Legend

Page 3 -Inorganic substances

Page 4 - Organic substances


Center za pedologijo in varstvo okolja vi ji predavatelj mag toma prus

Nekaj primerov:

Avtoceste

Golf igrišče “Arboretum”

Smučarska proga Skripi (Kanin)


Center za pedologijo in varstvo okolja vi ji predavatelj mag toma prus

Pedocartographic unit Arable base figureSoil profile

Vipava Valley Motorway crossing the agricultural area.

Soil map 1:25.000

Motorway route

Soils influenced in various distances from the road


Center za pedologijo in varstvo okolja vi ji predavatelj mag toma prus

Vpliv izgradnje avtoceste na pridelovalni potencial tal

VIPAVSKA DOLINA

HUD VPLIV

ZMEREN VPLIV

VPLIV JE ZANEMARLJIV

NESPREJEMLJIVO HUD VPLIV

kakor tudi za različne posege v prostor.


Center za pedologijo in varstvo okolja vi ji predavatelj mag toma prus

  • VIRI:

  • ARHIV CPVO

  • Winfried E.H. Blum: THE FUTURE OF SOIL RESEARCH IN EUROPE: WHERE DO WE STAND AND WHERE DO WE WANT TO GO?FROM TWG RESEARCH TO A EUROPEAN RESEARCH AGENDA. European Confederation of Soil Science Societies (ECSSS), University of Natural Resources and Applied Life Sciences (BOKU), Vienna/Austria

  • Zupan: ONESNAŽENOST TAL V SLOVENIJI


Tomaz prus soil indicators3

Tomaz PRUS: SOIL INDICATORS


  • Login