Evropsko okolje — Sta nje in izgledi 2005

1. Evropsko okolje— Stanjein izgledi 2005 — Kratka predstavitev

2. Kaj je poročilo Evropsko okolje — stanje in izgledi 2005? Tretje poročilo EEA o stanju in izgledih Prejšnje poročilo objavljeno 1999 Pomaga EU pri načrtovanju in vrednotenju okoljskih politik Novosti v izdaji 2005

3. Zgradba poročila Poročilo 2005 zajema: • Celostno oceno okolja v Evropi • Ključni niz kazalcev • Analizo po posameznih državah • Bibliografijo

4. Evropske izboljšave, lokalne izbire, globalni vplivi • Zakonodaja EU o okolju je učinkovita, če je pravilno izvajana • Največ uspeha je bilo doseženega v zvezi z lahko obvladljivimi točkovnimi viri onesnaževanja • Največji izziv so razpršeni viri onesnaževanja iz gospodarskih sektorjev • Raba tal, poraba in trgovski tokovi najbolj ogrožajo okoljski napredek • Naš “odtis” iz porabe in trgovine je dvakrat večji kot biološka sposobnost obnavljanja

5. Naraščajoča urbanizacija, opuščanje zemljišč • Urbano okolje v EU25 se je med letoma 1990 in 2000 povečalo za trikratno velikost Luksemburga. Pri tem so svojo vlogo odigrali kohezijski skladi EU — je to lekcija za 2007–2013? • Širjenje mestnih območij pretirano povečuje pritisk na ekosisteme (npr. mokrišča) in okoliška območja. • Razvoj turizma še dodatno povečuje pritisk na že tako obremenjena obalna območja • Zaradi nizke cene kmetijskih zemljišč je investiranje v že razvita zemljišča nezanimivo • Pomanjkanje dostopa do storitev v podeželskih območjih in starajoče se kmečko prebivalstvo prispevajo k opuščanju kmetijskih zemljišč

6. Spremembe podnebja so tu • Temperature v Evropi bi v tem stoletju lahko narasle za 2–6 °C (v primerjavi z 0.95 °C v prejšnjem stoletju, in splošnim povprečjem 0.7 °C) • Pričakovani vplivi vključujejo pomanjkanje vode, še več ekstremnih vremenskih dogodkov, selitve morskih vrst in ekonomske izgube • Kratkoročne cilje Kjotskega sporazuma je mogoče doseči — srednjeročne cilje do leta 2020 in dlje, pa bo težje doseči • Najpomembnejši dejavnik je prometni sektor. Potrebe po prevozu presegajo koristi pridobljene z učinkovitejšimi gorivi. Podvojitev emisij iz letalskega prometa do 2030

7. Počasen napredek pri gospodarjenju z energetskimi potrebami • Potreba po energiji še vedno narašča, čeprav počasneje kot BDP. Uspehi okoljske učinkovitosti v industrijskih panogah; veliki izzivi v gospodinjstvih in storitvenih dejavnostih • Nižje emisije v prihodnosti lahko dosežemoz manjšo porabo energije, večjim deležem energije iz obnovljivih virov in izboljšano energetsko učinkovitostjo. Za to pa so potrebni dolgoročni, skladni ukrepi • Mnogo priložnosti za izboljšanje učinkovitosti je premalo izkoriščenih, predvsem v gospodinjstvih in storitvenih dejavnostih • Vlaganje v prihodnost z manjšimi emisijami je lahko stroškovno učinkovito (ocenjeno na 45 EUR/osebo/letov primerjavi s predvidenimi socialno-gospodarskimi stroški v primeru, da se ne ukrepa, v višini 300–1 500 EUR/osebo/leto)

8. Smo bolj zdravi, vendar smo še vedno izpostavljeni snovem, ki onesnažujejo • Evropa je bila uspešna pri zmanjševanju smoga in kislega dežja • Kljub temu pa onesnaženost zraka v mnogih mestih še vedno povzroča zdravstvene težave (delci & ozon) • Čistejša prometna tehnologija in boljše urbanistično načrtovanje lahko prispevata k izboljšavam • Učinkovita je lahko tudi uporaba tržno zasnovanih instrumentov kot je uvedba davka na preobremenjevanje, kar bi vplivalo na vedenje ljudi • Izpostavljenost kemikalijam prizadene ljudi v Evropi in izven nje. Stopnje PCB, najdene v vzorcih krvi arktičnih ljudstev, je povzročila potujoča onesnaženost iz Evrope. Del odtisa Evrope

9. Izčrpavanje naravnih virov • Mnogo evropskih ribjih zalog se lovi v prevelikih količinah, kar vpliva na druge vrste v prehranjevalni verigi. Skupaj s podnebnimi spremembami to povzroča ogroženost morskih ekosistemov • Biotska raznovrstnost: Kljub nekolikšnemu napredku, je mnogo vrst — ptičev, sesalcev, žuželk — ogroženih zaradi razdrobitve habitatov. Največ lahko izgubi EU-10 • Evropsko prst ogroža erozija, pozidava, onesnaženje in zasoljevanje — 2 milijona posameznih območij je potencialno onesnaženih in 100000 jih potrebuje pomoč • Voda: Naraščajoč stres v južni Evropi, ki naj bi se še nadaljeval zaradi večanja obsega turizma, namakanja in podnebnih sprememb

10. Preprečevanje onesnaževanja sesplača • Veliko je bilo storjenega za čiščenje odpadnih voda — 50 % vseh izdatkov za okolje — vendar je pot še dolga • Najboljši pristopi združujejo naložbe v čiščenje odpadnih voda z gospodarskimi instrumenti, ki zmanjšujejo odpadne vode pri viru • Onesnaženost voda zaradi kmetijstva ostaja velik problem v novih državah članicah EU — uporaba gnojil naj bi narasla • Trajalo bo več desetletij, da se podzemne vode očistijo • Preprečevanje je cenejše od čiščenja — spremenjeno vedenje, t.j. kmetijske prakse s pomočjo finančnih spodbud iz Skupne kmetijske politike je lahko v pomoč

11. Kaj lahko storimo? • Evropsko gospodarstvo lahko postane bolj učinkovito glede surovin in energije –Potencial EU-10 je izboljšati učinkovitost za štirikratza dosego ravnmi EU-15 • Prenos tehnologij, subvencioniranje inovacij ter davki in dajatve na onesnaževanje lahko prispevajo k napredku • Potrebno je boljše vključevanje okoljska v sektorje, ki največ prispevajo k pritiskom na okolje — kmetijstvo, energetika,promet, industrija, gospodinjstva • Promet je primer, kjer bi bile koristi, integriranega pristopa najbolj vidne, saj prispeva k onsnaževanju zraka, podnebnim spremembam, hrupu, pozidavanju, razdrobitvi habitatov in onesnaževanju voda tako na lokalni kot na globalni ravni

12. Kaj lahko storimo? • Oblikovanje dolgoročne, skladne politike, ki preusmerja tržne signale k trajnostni proizvodnji in potrošnji • V vseh sektorjih preiti na širše, integralne tržne instrumente, ki združujejo cilje trajnostnega razvoja — ekološke davke in reformo subvencij • Doseči povečanje javnih in privatnih izdatkov za okoljske raziskave in razvoj, z namenom pomagati Evropi h konkurenčnosti na globalni ravni • Izboljšanje institucionalne sestave za oblikovanje in izvajanje integralnih pristopov. Takšne sestave so lahko ravno tako pomembne kot politike same

13. Del C — Zgradba in nekaj ključnih točk Analiza po posameznih državah • Temelji na devetih ključnih kazalcih • “kartica dosežkov države” • EEA je izbrala izbor ključnih kazalcev pri tej analizi

14. Emisije toplogrednih plinov Emisije toplogrednih plinov na prebivalca,2002 Emisije toplogrednih plinov glede na BDP, 2002 Oddaljenost od Kjotskega cilja, linearna pot k cilju, 2002

15. Razvrstitev za Slovenija

16. Evropsko okolje — Poročilo o stanju in izgledih 2005 na spletni strani • Celotno poročilo — en dokument v pdf formatu za vsako poglavje • Povzetek v 25 jezikih • Sporočilo za javnost v 25 jezikih • Govori • Tiskovne konference (video) • Flash animacija • Predstavitev v formatu Powerpoint www.eea.europa.eu