Demografija veda o prebivalstvu l.jpg
This presentation is the property of its rightful owner.
Sponsored Links
1 / 30

Demografija – veda o prebivalstvu PowerPoint PPT Presentation


  • 106 Views
  • Uploaded on
  • Presentation posted in: General

Demografija – veda o prebivalstvu. Vojka Šircelj Statistični urad Republike Slovenije IBMI, 18.12.2007. DEMOGRAFIJA ZBIRANJE PODATKOV FORMALNA DEMOGRAFIJA KAKO POSTANEM DEMOGRAF?. Achile Guillard, 1855: Elementi človeške statistike ali primerjalna demografija.

Download Presentation

Demografija – veda o prebivalstvu

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Presentation Transcript


Demografija veda o prebivalstvu l.jpg

Demografija –veda o prebivalstvu

Vojka Šircelj

Statistični urad Republike Slovenije

IBMI, 18.12.2007


Slide2 l.jpg

  • DEMOGRAFIJA

  • ZBIRANJE PODATKOV

  • FORMALNA DEMOGRAFIJA

  • KAKO POSTANEM DEMOGRAF?


Slide3 l.jpg

Achile Guillard, 1855:

Elementi človeške statistike ali primerjalna demografija.

Predmet demografije je proučevanje prebivalstva.

Prebivalstvo je skupina ljudi, živečih na določenem ozemlju, ki se neprestano spreminja zaradi vstopov

v skupino in zaradi izstopov iz skupine.

P2 = P1 + rojstva – smrti + priselitve – odselitve

(osnovna demografska enačba)

Demografijo zanimajo prebivalci kot skupine, ne kot posamezniki.


Slide4 l.jpg

DEMOGRAFIJA

  • SOCIALNA DEMOGRAFIJA

  • FORMALNA DEMOGRAFIJA

    DEMOGRAFSKA POLITIKA


Slide5 l.jpg

FORMALNA DEMOGRAFIJA

  • DEMOGRAFSKA ANALIZA

  • DEMOGRAFSKI MODELI


Slide6 l.jpg

DEMOGRAFSKA ANALIZA

1. Velikost, razporeditev in sestavo prebivalstva

Slike prebivalstva v določenih trenutkih.

velikost = število enot (osebe, družine, gospodinjstva)

razporeditev = geografska, vrste naselij

sestava = sestava prebivalstva po različnih značilnostih

(starost, spol, itd.)

2. Procesi, ki neposredno vplivajo na sestavo prebivalstva:

rodnost,

umrljivost,

selitvnost;

poročnost, itd.


Koeficienti maskulinitete v starosti 0 let kitajska in slovenija l.jpg

Koeficienti maskulinitete v starosti 0 let, Kitajska in Slovenija


Slide8 l.jpg

DEMOGRAFSKI MODELI

  • Modeli, ki prikazujejo, kaj bi se zgodilo v točno določenih, lahko tudi popolnoma nerealnih, pogojih

    umetne generacije (synthetic cohorts)

    stabilno prebivalstvo (Lotka 1907-1925)

    projekcije – poskus pogleda v prihodnost

  • Modeli, ki poskušajo čim natančneje posnemati realnost


Slide9 l.jpg

SOCIALNA DEMOGRAFIJA

Povezave (razmerja) med statičnimi in dinamičnimi

elementi (sestava in procesi) ter družbenim okoljem, v katerem se odvijajo.

Socialna demografija odgovarja na vprašanje ZAKAJ?

Začetnik socialne demografije Thomas Robert Malthus (1798 )


Slide10 l.jpg

DEMOGRAFSKA POLITIKA

Sistem ukrepov,

ki deluje na demografske procese in

s katerim naj bi dosegli tako spreminjanje števila in

sestave prebivalstva,

ki bi bilo usklajeno z

ekonomskimi, socialnimi in političnimi cilji države.


Slide11 l.jpg

ZBIRANJE PODATKOV

  • DEMOGRAFSKA STATISTIKA

  • DRUGI VIRI


Slide12 l.jpg

DEMOGRAFSKA STATISTIKA

  • Popisi

  • Vitalna statistika

  • Registri

  • Ankete


Slide13 l.jpg

Popis = prikaz stanja v določenem časovnem trenutku

Popisi v Sloveniji

(1754)

1857

1869

1880

1890

1900

1910

1921

1931

1948

1953

1961

1971

1981

1991

2002


Slide15 l.jpg

Vitalna statistika

Statistika rojstev, smrti, priselitev, odselitev; porok, razvez, posvojitev, priznanj in ugotovitev očetovstva.

Tridentinski koncil (1565–1553)

Slovenija:

  • Prva poročila o »status animarum« iz 17. stoletja

  • 1763 se prične redno letno zbiranje podatkov o rojenih, umrlih in poročenih (župniki).

  • Uvajati se začne statistika preseljevanja (deželne vlade).

  • 1829 začne Statistični urad na Dunaju objavljati letne podatke o naravnem gibanju prebivalstva in to od leta 1818 dalje

  • Med prvo in drugo svetovno vojno podatkov zelo malo (1/3 Slov. v Italiji).

  • 1946 registracija rojstev, smrti in porok preide v pristojnost državnih organov.


Slide17 l.jpg

Registri

Slovenija:

1953 – vzpostavljeni lokalni registri prebivalstva

1971 – vzpostavljen centralni register prebivalstva

Ankete

DRUGI VIRI


Demografska analiza l.jpg

DEMOGRAFSKA ANALIZA

Demografska analiza je skupek metod s pomočjo katerih iz absolutnih podatkov, ki jih zbere demografska statistika ali pa raziskovalci sami, pridobimo različne kazalnike.

Prva naloga demografske analize je, da iz opazovanega pojava izloči

vpliv številčnosti prebivalstva.

STOPENJE (rate, taux).

število živorojenih otrok

Npr.: --------------------------------- * 1000

srednje število prebivalstva

(number of 'person-years of exposure to risk')

Stopnje se praviloma izračunavajo za eno leto.


Umrli mo ki na 1000 mo kih slovenija po upravnih enotah 1989 1993 l.jpg

Umrli moški na 1000 moških, Slovenija po upravnih enotah, 1989-1993


Pri akovano trajanje ivljenja ob rojstvu za mo ke slovenija po upravnih enotah 1989 1993 l.jpg

Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu za moške, Slovenija po upravnih enotah, 1989-1993


Umrle enske na 1000 ensk slovenija po upravnih enotah 1989 1993 l.jpg

Umrle ženske na 1000 žensk, Slovenija po upravnih enotah, 1989-1993


Pri akovano trajanje ivljenja ob rojstvu za enske slovenija po upravnih enotah 1989 1993 l.jpg

Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu za ženske, Slovenija po upravnih enotah,1989-1993


Demografska analiza23 l.jpg

DEMOGRAFSKA ANALIZA

Druga naloga demografske analize pa je določitev

intenzivnosti in koledarja.

INTENZIVNOST predstavlja povprečno število dogodkov na eno osebo.

KOLEDAR predstavlja razporeditev dogodkov po starosti.

Intenzivnost in koledar sta bistveni značilnosti vsakega demografskega pojava.

Tablica je tabela iz katere lahko razberemo intenzivnost in koledar pojava.


Demografska analiza24 l.jpg

DEMOGRAFSKA ANALIZA

  • po generacijah (vzdolžna ali longitudinalna analiza)

    (generacija je skupina oseb, rojenih v istem koledarskem letu)

  • po koledarskih letih (prečna ali transferzalna analiza)

    V generacijah je intenzivnost pojava praviloma manjša od 1.

    Izjema je umrljivost.


Slide26 l.jpg

Kvantitativne metode analize v demografiji:

  • demografske

  • statistične


Slide27 l.jpg

Korelacijska matrika za leto 2002 in generacije 1957–1961


Slide28 l.jpg

PROJEKCIJE

  • MATEMATIČNE

    S pomočjo matematične enačbe izračunamo prihodnje število prebivalstva (linearna rast, eksponencialna, logistična, itd.)

  • ANALITIČNE (metoda komponent)

    Vanje je vgrajenih vrsta predpostavk o umrljivosti, rodnosti, selivnosti, itd.

    Zato so vsebinsko bogatejše.


Slide29 l.jpg

Za izdelavo enostavne analitične projekcije potrebujemo:

- izhodiščno starostno-spolno sestavo prebivalstva

- hipoteze o:

umrljivosti

rodnosti

selivnosti


Primerjava tevila prebivalcev slovenije po razli nih projekcijah l.jpg

Primerjava števila prebivalcev Slovenije po različnih projekcijah


  • Login