CENTRALIZACIJA IN DECENTRALIZACIJA JAVNEGA SEKTORJA

1. Fakulteta za upravo CENTRALIZACIJA IN DECENTRALIZACIJA JAVNEGA SEKTORJA Ekonomika javnega sektorja s proračunskim financiranjem

2. CENTRALIZACIJA IN DECENTRALIZACIJA JAVNEGA SEKTORJA DECENTRALIZACIJA • več avtonomije in dobro opredeljene odgovornosti nižjih organizacijskih enot (vertikalna razdelitev oblasti) • finančni, upravljavski in organizacijski vidik • zunanja in notranja decentralizacija PREDNOSTI DECENTRALIZACIJE • zagotavljanje bolj učinkovite porabe virov v družbi • poveča legitimnost lokalne oblasti, ki lažje upoštevajo potrebe in želje volivcev • lahko znižuje stroške upravnega nadzora in povečuje učinkovitost politike centralne vlade • lahko zmanjša primanjkljaj državnega proračuna.

3. CENTRALIZACIJA IN DECENTRALIZACIJA JAVNEGA SEKTORJA Zastavlja se vprašanje: Katera stopnja centralizacije oz. decentralizacije bi bila optimalna (ekonomija obsega, naraščanje neenakosti zaradi ekonomskega razvoja, učinkovitost porabe relativno redkih sredstev, dosegljivost storitev in njihov obseg ter kvaliteta)? Kazalca centralizacije JS • delež porabe države v skupni porabi države in lokalnih skupnosti • delež prihodkov države v skupnih prihodkih države in lokalnih skupnosti

4. CENTRALIZACIJA IN DECENTRALIZACIJA JAVNEGA SEKTORJA CENTRALIZACIJA–DECENTRALIZACIJA JAVNIH STORITEV Tabela: Povprečni delež porabe države v skupnih davkih države in lokalnih skupnosti v % v izbranih državah v obdobju 1950-1990 Vir: Steunenber B., Mol N., 1997, 238.

5. CENTRALIZACIJA IN DECENTRALIZACIJA JAVNEGA SEKTORJA DAVČNA CENTRALIZACIJA - DECENTRALIZACIJA Tabela: Povprečni delež državnih davkov v skupnih davkih države in lokalnih skupnosti v % v izbranih državah v obdobju 1950-1990 Vir: Steunenber B., Mol N., 1997, 238.

6. CENTRALIZACIJA IN DECENTRALIZACIJA JAVNEGA SEKTORJA

7. CENTRALIZACIJA IN DECENTRALIZACIJA JAVNEGA SEKTORJA • IZBRANI DEJAVNIKI CENTRALIZACIJE/DECENTRALIZACIJE • velikost in prebivalstvo (večje države, večja heterogenost decentralizacija) • razvitost/dohodek (višja razvitostvišja centralizacija) • mobilnost (višja mobilnostvišja centralizacija) • socialni kriteriji in zagotavljanje visoka stopnje enakosti (Lorenzova krivulja)višja centralizacija • Empirične izkušnje ne potrdijo gornjih teoretičnih predpostavk!

8. CENTRALIZACIJA IN DECENTRALIZACIJA JAVNEGA SEKTORJA 100% PREB. 50 40 10 0 50 100% DOHODKA LORENZOVA KRIVULJA zagotavljanje visoka stopnje enakosti (Lorenzova krivulja) višja centralizacija

9. CENTRALIZACIJA IN DECENTRALIZACIJA JAVNEGA SEKTORJA ENOTEN KAZALEC CENTRALIZACIJE Enoten kazalec centralizacije ---vektor porabe in davkov, njegova vrednost se giblje med 0 in 1 in predstavlja štiri “čiste” tipe: • Popolno decentralizirano porabo • Centralno obdavčenje in decentralizirano zagotavljanje storitev: država pobira davke, ki jih nameni lokalnim skupnostim za zagotavljanje storitev. • Decentralizirano obdavčenje in centralizacija storitev: • Popolno centralizirana uprava

10. PRVA RAZVOJNA PRIORITETA (Konkurenčnost in gospodarska rast): 2.3. Predlog ukrepov za povečanje konkurenčnosti (CILJI: olajšanje in pocenitev dostopa do resursov (dela, kapitala, zemlje, znanja; infrastrukture, državnih storitev), ki jih podjetnik potrebuje) Ukrep 10: Spodbujanje podjetništva in konkurenčnost podjetij Vzpostaviti poslovno okolje, ki bo Slovenijo uvrstilo med podjetnikom prijazna okolja na svetu in podpreti kreativni del prebivalstva.(predlogi: npr. VEM, promocija podpornega okolja podjetništva in podjetniške kulture, podpreti razvoj podjetniških, visokošolskih in univerzitetnih inkubatorjev, vzpostaviti gosp. točke za prodor na tuje trge, izvajalci javnih pooblastil morajo imeti reference itd.) Ukrep 11: Izboljšanje konkurenčnosti trgov Preprečevati monopole ponudnikov na vseh področjih. (predlogi: npr. poenostavitev sistema koncesij, vzpostaviti pozitiven odnos do globalizacije in tujih investitorjev, preprečitev nastajanja monopolnih struktur v obstoječih panogah, izgraditev konkurenčnega trga znanja itd.) CENTRALIZACIJA IN DECENTRALIZACIJA JAVNEGA SEKTORJA

11. Ukrep 12: Izboljšanje konkurenčnosti Slovenije na globalnem trgu poslovnih lokacij Povečanje privlačnosti Slovenije na globalnem trgu poslovnih lokacij (predlogi: npr. izgradnja 3-5 večjih poslovnih con ob avtocestnem križu, spodbude za velike tuje projekte, usposobitev zadostnega števila delavcev za nova podjetja oz. širitev podjetij, pritegnitev ustanavljanja regionalnih upravnih centrov multinacionalk itd.) Ukrep 13: Javno naročanje Ureditev področja JN v smeri odpravljanja kartelnih in monopolnih povezav; omogočiti majhnim in srednjim podjetjem do ustreznega deleža pri JN (predlogi: npr. spremembe Zakona o JN, poenostavitev postopkov naročanja, odpraviti avtonomijo javnih naročnikov, kjer je sum kartelnih povezav, usposobitev javnega sektorja za uveljavljanje ustrezne cene izvedbe JN, sprejetje skupnih načel JN, strožje sankcije itd.) Ukrep 14: Demonopolizacija trga nepremičnin JS mora zagotoviti komunalno opremljena zemljišča, tako da S>D, ustrezne prostorsko ureditvene načrte in pristno tržno okolje (predlogi: npr. sprememba prostorske in urbanistične politike, ki omogoča sprotno zadovoljevanje potreb po zemljiščih, povečati oskrbo z zazidljivimi zemljišči; odpraviti zemljiškega kartela, uvedba davka na neizkoriščena zazidljiva zemljišča, vzpostaviti pogoje za razvoj nepremičninskega trga itd.) CENTRALIZACIJA IN DECENTRALIZACIJA JAVNEGA SEKTORJA

12. Ukrep 15: Podpora in izvedba manjšega števila osrednjih projektov nacionalnega pomena Preko osrednjih projektov dati podporo podjetjem in posameznikom, ki so pokazali potencial za doseganje poslovne odličnosti na svetovnem trgu; podpreti razvoj infrastrukture znanja in hkrati izboljšati učinkovitost črpanja sredstev EU (predlogi: projekt Made in Slovenia, nacionalni centri za dizajn, projekt trajnostne energije, podpora nastanku novih univerz itd.) CENTRALIZACIJA IN DECENTRALIZACIJA JAVNEGA SEKTORJA

13. CENTRALIZACIJA IN DECENTRALIZACIJA JAVNEGA SEKTORJA “WHY DECENTRALIZATION” • dve dimenzije decentralizacije: politična in EKONOMSKA (makroekonomska stabilnost, enakost in učinkovitost) • Učinkovitost • zaradi alokacije resursov • tekmovalnost med lokalnimi upravami • Stabilnost • decentralizacija lahko krepi makroekonomsko stabilnost (Švica, Nemčija, ZDA...) • obstajajo določene nevarnosti, da decentralizacija povzroči nestabilnost (npr. povečevanje lokalnega dolga ima lahko velike posledice na nacionalni ravni ipd.) • Enakost • horizontalno enakost (zagotavljanje identičnih storitev različnih lokalnih skupnosti – redistribucija sredstev v prid revnejšim) • znotraj-lokalna enakost (pomoč s strani centralne oblasti; tekmovalnost med lokalnimi skupnostmi) Vir: Robert D. Ebel and Serdar Yilmaz (2001): Concept of Fiscal Decentralization and Worldwide Overview (2001), WBI, Quebec, 13 and 14 sept. 2001.

14. CENTRALIZACIJA IN DECENTRALIZACIJA JAVNEGA SEKTORJA Preostali članki/dokumenti (Centralizacija/decentralizacija JS) • Decentralization in brief (Vir: KIT ILS, 2002, John van der Walle); • Zakon o financiranju občin (Ur. l. 32/2006) • Predlog sprememb zakona o financiranju občin (Uvod: 1.-7.)