Osnove astronomskih opazovanj pot do najlep ih objektov
This presentation is the property of its rightful owner.
Sponsored Links
1 / 19

Osnove astronomskih opazovanj – pot do najlepših objektov PowerPoint PPT Presentation


  • 78 Views
  • Uploaded on
  • Presentation posted in: General

Astronomsko društvo Vega. Osnove astronomskih opazovanj – pot do najlepših objektov. Vir:http://www.nasa.gov/topics/universe/features/wmap_five.html. predstavitev za uporabnike teleskopov Gregor Vertačnik Ljubljana, december 2009. Kazalo. Kje opazovati nočno nebo? Večzvezdje Mizar-Alkor

Download Presentation

Osnove astronomskih opazovanj – pot do najlepših objektov

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Presentation Transcript


Osnove astronomskih opazovanj pot do najlep ih objektov

Astronomsko društvo Vega

Osnove astronomskih opazovanj – pot do najlepših objektov

Vir:http://www.nasa.gov/topics/universe/features/wmap_five.html

predstavitev za uporabnike teleskopov

Gregor Vertačnik

Ljubljana, december 2009


Kazalo

Kazalo

  • Kje opazovati nočno nebo?

  • Večzvezdje Mizar-Alkor

  • Dvozvezdje Albireo

  • Razsuta kopica Gostosevci

  • Kroglasta kopica M13

  • Orionova meglica

  • Andromedina galaksija


Kje opazovati no no nebo

Kje opazovati nočno nebo

  • šibke zvezdne objekte, še posebej tiste z zelo nizko površinsko svetlostjo (galaksije, meglice) lahko dobro opazujemo le iz krajev s temnim nočnim nebom

  • svetlobno onesnaženje je vsako onesnaženje nočnega neba z umetno svetlobo

  • največ svetlobnega onesnaženja je v urbanih območjih razvitih držav (ZDA, Nemčija, Velika Britanija …)

  • najmanj svetlobnega onesnaženja je v zelo redko naseljenih območjih (gore, puščave, Arktika, Antarktika)


Osnove astronomskih opazovanj pot do najlep ih objektov

Evropa, severna Afrika in Bližnji vzhod ponoči. Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Svetlobno_onesna%C5%BEenje


Osnove astronomskih opazovanj pot do najlep ih objektov

  • svetlost neba lahko ocenimo s prostim očesom prek mejne magnitude zvezd ali Bortlove lestvice vidnosti nebesnih objektov

  • na najbolj temnem nebu (1. razred v Bortlovi lestvici) je mejni sij še vidnih zvezd med 7,6 m in 8,0 m:

    • M33 je vidna s neposrednim gledanjem

    • vidni zodiakalna svetloba in odsvit (“gegenschein”)

    • Rimska cesta v predelu Škorpijona in Strelca meče sence za objekti

    • nad obzorjem je viden zelenkast nočni sij neba, ki nastane visoko v atmosferi


Osnove astronomskih opazovanj pot do najlep ih objektov

  • pri opazovanju površinsko svetlih objektov (planetov in Lune) je bistvenega pomena razločljivost (“seeing”)

  • omejena vidljivost je posledica loma svetlobe v atmosferi na prehodih iz hladnega v topli kos zraka in obratno (turbulenca!)

  • ob slabi vidljivosti je slika objektov razmazana, podrobnosti so zabrisane

  • v naših krajih je vidljivost zelo redko odlična, zato je treba običajno čakati (več minut) za trenutek z mirno sliko (potrpežljivost se pogosto izplača!)

  • na splošno je vidljivost boljša ob morju ter visoko v gorah

Simulacija izgleda Saturna pri pogledu skozi 30-cm teleskop pri odlični (levo) in slabi vidljivosti (desno). Vir: http://astronomy.concreteairship.com/martin-lewicki/saturnseeing.htm


Ve zvezdje mizar alkor

Večzvezdje Mizar-Alkor

  • najbolj znano večzvezdje na nebu

  • s prostim očesom par zvezd (2,2 m / 4,0 m) na sredi oj Velikega voza (razdalja 12’)

  • teleskop razkrije dvozvezdje Mizar (14’’) (2,3 m / 4,0 m)

  • iz naših krajev vidno vse leto

Mizar-Alkor. Vir: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e5/Mizar_Alcor.png/586px-Mizar_Alcor.png


Osnove astronomskih opazovanj pot do najlep ih objektov

°

Veliki voz. Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Veliki_medved_%28ozvezdje%29


Dvozvezdje albireo

Dvozvezdje Albireo

  • v poletnem ozvezdju Labod

  • za mnoge najlepši par zvezd na nebu (morda 3,1 m, rumena 5,1 m)

  • navidezni razmik 35’’

  • oddaljenost 380 sv. let, razmik 4000 a.e.

  • vidno vse leto, najslabše pozimi in spomladi


Osnove astronomskih opazovanj pot do najlep ih objektov

Poletni trikotnik in Albireo. Vir: http://my.execpc.com/60/B3/culp/astronomy/Fall/MilkyWay.html


Razsuta kopica gostosevci

Razsuta kopica Gostosevci

  • tudi Plejade/Subaru

  • najsvetlejša razsuta kopica na nebu

  • v ozvezdju Bika

  • množica mladih modrikastih zvezd 440 svetlobnih let od nas

  • najlepše vidno jeseni in pozimi

Gostosevci. Vir: http://hubblesite.org/newscenter/archive/releases/2004/20/image/a/, avtor: NASA, ESA, AURA/Caltech, Palomar Observatory


Osnove astronomskih opazovanj pot do najlep ih objektov

Pot do Plejad (M45) in meglice Rakovice (M1). Vir podlage:

http://www.utahskies.org/deepsky/constellations/maps/taurus.jpg


Kroglasta kopica m13

Kroglasta kopica M13

  • najsvetlejša kroglasta kopica severnega neba

  • gruča več stotisoč zvezd

  • “na meji” vidnosti s prostim očesom, m = 5,8

  • premer 145 sv. let, oddaljenost 25.000 sv. let

  • teleskop pokaže svetlo megličasto jedro in posamezne zvezdice na robu

  • v ozvezdju Herkula, najlepše vidna od pomladi do jeseni

Kroglasta kopica M13. Avtorske pravice: N.A.Sharp, REU program/NOAO/AURA/NSF , vir: http://www.noao.edu/image_gallery/html/im0551.html


Osnove astronomskih opazovanj pot do najlep ih objektov

Pot do planetarne meglice M57 in kroglaste kopice M13. Vir podlage:

http://z.about.com/d/space/1/7/j/K/hercules.gif


Orionova meglica

Orionova meglica

  • najlepša in najsvetlejša meglica (3,0 m) na našem nebu

  • porodnišnica zvezd

  • oddaljenost 1300 sv. let, premer 24 sv. Let

  • šestzvezdje Trapez

  • v slabših pogojih viden le osrednji del meglice, skrajni zunanji deli le na fotografijah

  • najlepša vidna pozimi

Orionova meglica. Foto: Klemen Blokar, Andrej Lajovic, Matija Kastelic, Jure Varlec


Osnove astronomskih opazovanj pot do najlep ih objektov

Pot do Orionove meglice (M42). Vir podlage: http://www.astronomy.net/constellations/orion.html


Andromedina galaksija

Andromedina galaksija

  • Nam najbližja spiralna galaksija, oddaljena 2,5 milijona sv. Let

  • Vidna s prostim očesom kot oblaček (m = 3,4)

  • Vsebuje bilijon zvezd

  • Vidna od strani, podrobnosti vidne v večjih teleskopih

  • Satelitski galaksiji M32 in M110

  • Vidna vse leto, najslabše spomladi

Andromedina galaksija s spremeljevalkama. Avtor: John Lanoue, vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Andromeda_Galaxy


Osnove astronomskih opazovanj pot do najlep ih objektov

Lega Andromedine galaksije. Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Andromeda_Galaxy


Viri in literatura

Viri in literatura

  • http://en.wikipedia.org/wiki/Mizar_%28star%29

  • http://www.astropix.com/HTML/C_SPRING/BIGDIP.HTM

  • http://en.wikipedia.org/wiki/Pleiades_%28star_cluster%29

  • http://en.wikipedia.org/wiki/Messier_13

  • http://en.wikipedia.org/wiki/Orion_Nebula

  • http://en.wikipedia.org/wiki/Albireo

  • http://en.wikipedia.org/wiki/Andromeda_Galaxy

  • http://my.execpc.com/60/B3/culp/astronomy/Fall/MilkyWay.html


  • Login