1 / 35

GOSPODARSKI SISTEM IN POLITIKA

GOSPODARSKI SISTEM IN POLITIKA. Gospodarski sistem – pravila igre, zakonodajna oblast Gospodarska politika – posegi, izvršna oblast. POSEGI NA TRGIH - NERAVNOTEŽJA. Trgi indikatorji posledice neravnotežij 1.trg produktov cene inflacija, deflacija 2.trg dela plače brezposelnost

adena-cantrell
Download Presentation

GOSPODARSKI SISTEM IN POLITIKA

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. GOSPODARSKI SISTEM IN POLITIKA Gospodarski sistem – pravila igre, zakonodajna oblast Gospodarska politika – posegi, izvršna oblast

  2. POSEGI NA TRGIH - NERAVNOTEŽJA Trgi indikatorji posledice neravnotežij 1.trg produktov cene inflacija, deflacija 2.trg dela plače brezposelnost 3.trg kapitala obresti izkoriščanje kapacitet 4. devizni trg tečaj primanjkljaj, presežek Problemi • konfliktnost ciljev: Phillipsova krivulja • posredni učinki: • zamujanje: ugotavljanje problemov, odločanje o ukrepih, reakcije na ukrepe

  3. MODEL GOSPODARSTVA Zaprto gospodarstvo, model agregatnega povpraševanja Specifikacija modela: • C=f(Y-T) C = a + b*(Y-T) potrošna funkcija • I=g(DY, R) I = c *DY + d*R investicijska funkcija • G=T G = T državna poraba • Y=C+I+G Y=C+I+G identititeta BDP Sestava modela: spremenljivke: endogene C- potrošnja prebivalstva, I- investicije, G-državna poraba, Y-BDP; eksogene: T- davki, R- obrestna mera; parametri: a>0, 0<b<1, c>0, d<0 enačbe: obnašanja, institucionalne, tehnične, identitete

  4. EKONOMETRIČNI MODEL Strukturna oblika: (1) Ct = a + b*(Yt-Tt) (2) It = c*(Yt-Yt-1) + d*Rt (3) Gt = Tt (4) Yt = Ct + It + Gt Yt-1 predeterminirana endogena spremenljivka, dinamičen model Reducirana oblika: (4) Yt(1-b-c) = a + (1-b)*Tt + d*Rt – c*Y t-1 če definiramoA=1/(1-b-c), potem je (4) Yt= a*A + (1-b)*A*Tt + d*A*Rt - c*A*Y t-1 • Ct = a + b*(a*A + (1-b)*A*Tt + d*A*Rt - c*A*Y t-1 -Tt) (2) It = c*(a*A + (1-b)*A*Tt + d*A*Rt - c*A*Y t-1 - Y t-1) + d*Rt (3) Gt = Tt

  5. EKONOMETRIČNO MODELIRANJE Potek: specifikacija, ocena parametrov, reševanje, uporaba Simulacija: statična, dinamična; ex-post, ex-ante Oblike modela: strukturna oblika – razlaga gospodarskega mehanizma reducirana oblika – izračuni impaktnih multiplikatorjev končna oblika modela – ex ante napovedi za več razdobij v bodočnosti, analiza učinkov gospodarske politike;

  6. UPORABA MODELA Analiza gospodarske politike: primerjava rešitev (eksperimentalne in kontrolne) M=(Ye-Yk)/(Xe-Xk) Napovedovanje: subjektivno in objektivno; kvalitativno in kvantitativno; Ex-post in ex-ante, metoda časovnega niza in ekonometrični model; pogojne in nepogojne napovedi; točkovne in razponske; nestohastične in stohastične; Napake: napačna specifikacija modela, nepravilna določitev gibanja eksogenih spremenljivk, naključnost

  7. PRIMER NALOGE Strukturna oblika modela odprtega gospodarstva je: Ct = a + b*(Yt - Tt), It = c*Yt-1 + d*Rt Ut = u*Yt Tt = t*Yt Yt = Ct + It + Gt + Et - Ut kjer so: C – poraba prebivalstva, I - investicije, T - davki, G - državna poraba, U - uvoz, E - izvoz, R - obrestna mera in Y - dohodki. a) Kaj vsebinsko pomenijo posamezni koeficienti strukturne oblike modela? b) Napiši reducirano obliko modela samo za Y in C! c) Izračunaj produkt, porabo prebivalstva in investicije, če so strukturni koeficienti: a = 200, b = 0.8, c = 0.2, d = -500, u = 0.2 in t = 0.25, vrednosti predeterminiranih spremenljivk pa Yt-1 = 1000, Rt = 0.10, Et=300 in Gt=200! d) Izračunaj saldo trgovinske menjave in proračunski saldo! e) Izračunaj multiplikator državnih izdatkov! f) Zakaj z danimi podatki ni mogoče ugotoviti ravnotežja na denarnem trgu?

  8. REŠITEV NALOGE (b) Yt(1-b+bt-u) = a + Gt + Et + cYt-1 +dRt Yt = (a+Gt+Et)/(1-b+bt+u) + c/(1-b+bt+u)*Yt-1 +d/(1-b+bt+u)*Rt Ct = a+b*(1-t)*(a+Gt+Et)/(1-b+bt+u) + c/(1-b+bt+u)*Yt-1 +d/(1-b+bt+u)*Rt) (c) Yt=(200+200+300+0.2*1000-500*0.1)/(1-0.8+0.8*0.25+0.2) Yt=850/0.6=1417 Ct=200+0.6*1417=200+850=1050 It=0.2*1000-500*0.10=150 (d) Et-Ut= 300-0.2*1417=300-283=17 Tt-Gt=0.25*1417-200=354-200=154 (e) M=1/(1-0.8+0.8*0.25+0.2)=1/0.6=1.67

  9. TEORIJA GOSPODARSKE POLITIKE Jan Tinbergen - normativna in pozitivna teorija ekonomske politike; - cilji (polna zaposlenost in ničelna inflacija); • maksimiranje funkcije družbene blaginje; • Max S(rast, stabilnost, enakost) • cilji in instrumenti - instrumenti (denarna in fiskalna politika); • kredibilnost; • družbena funkcija izgube, vsota kvadratov oddaljenosti od ciljev W= ∑ p1*(Yc-Yd)2+p2*(Pc-Pd)2+p3*(Ec-Ed)2

  10. TEORIJA GOSPODARSKE POLITIKE Cilji (Y, P) in instrumenti (G,M) a1G +a2M =Y b1G +b2M= P Y-rast, P-inflacija, G-fiskalna politika, M-denarna politika a1,a2 ,b1,b2 - multiplikatorji a1=0, b1=0 - en instrument, dva cilja a2=0, b1=0 - instrument brez stranskih učinkov a1/b1= a2/b2 - sistem ni rešljiv rešitev modela G=(b2Y-a2P)/(a1b2-b1a2) M=(a1P-b1Y)/(a1b2-b1a2)

  11. FISKALNA IN DENARNA POLITIKA Y Gospodarska aktivnost in inflacija Denarna restriktivnost Pri Y 2G=1M Pri P 3G=1M recesija P E inflacija 1 2 3 1 stagflacija P Y Fiskalna restriktivnost

  12. Ex-post napoved rasti BDP v Sloveniji

  13. PRIMER: NAPOVEDI GDP V SLOVENIJIGDPSI = a* GDPEUb

  14. Primer uporabe modela:VPLIV TROŠARIN NA PRODAJO NA BENCINSKIH SERVISIH V SLOVENIJI EIPF POROČILO O RAZISKAVI 25. februar 2010

  15. KAKO ODGOVORITI NA VPRAŠANJE O VPLIVU TROŠARINSKIH POLITIK NA PRODAJO ? • Funkcija povpraševanja, razmejitev med cenovno in “dohodkovno” elastičnostjo povpraševanja; • Podatki bencinskih servisov in štetje prometa; • Ocene elastičnosti povpraševanja po dizelskem gorivu in bencinu v notranjosti in na mejah; • Simulacije: dejanska in alternativna trošarinska politika, kontrolna in alternativna rešitev za količine, prodajo, marže, trošarino, DDV in davščine;

  16. FUNKCIJA POVPRAŠEVANJA Prodana količina = F (cena goriva v Sloveniji, cene goriv v sosednjih državah, količina prevozov, ostale spremenljivke) (1) Kt = A* Cdtβ1* Cttβ2* Ttβ3 *X1tβ4* X2tβ5 * ….ut (2) Kt = A* (Cdt/Ctt )β1* Ttβ3 *X1tβ4* X2tβ5 * ….ut • Kt – prodana količina v razdobju t, • Cdt – cena goriva v Sloveniji v razdobju t, • Ctt – cena goriva v Avstriji, Italiji, na Madžarskem ali na Hrvaškem v razdobju t , • Tt – transportne storitve v razdobju t, • Xit – drugi relevantni faktorji, ki vplivajo na prodano količino na posameznem področju prodaje goriv; • β1 – direktna cenovna elastičnost povpraševanja po gorivu, • β2 – križna cenovna elastičnost povpraševanja po gorivu, • β3 – »dohodkovna« elastičnost povpraševanja po gorivu, • β4, β5, .. – elastičnost povpraševanja glede na druge relevantne faktorje - Ut - naključni člen

  17. Elastično ovpraševanje Togo povpraševanje trošarina trošarina prodaja prodaja k1 k0 KRIVULJA POVPRAŠEVANJA . c1 c0 k1 k0

  18. ŠTETJE PROMETA(mesečna povprečja)

  19. MEDLETNA DINAMIKA PROMETA TOVORNJAKOV

  20. OCENJENE CENOVNE IN “DOHODKOVNE” ELASTIČNOSTI POVPRAŠEVANJA PO BENCINU

  21. OCENJENE CENOVNE IN “DOHODKOVNE” ELASTIČNOSTI POVPRAŠEVANJA PO DIZELSKEM GORIVU

  22. OCENA PRODAJE BENCINA V NOTRANJOSTI

  23. OCENA PRODAJE BENCINA NA MEJNIH PODROČJIH

  24. OCENA PRODAJE DIZELSKEGA GORIVA NA MEJNIH PODROČJIH

  25. OCENA PRODAJE DIZELSKEGA GORIVA V NOTRANJOSTI

  26. TROŠARINSKE POLITIKE “NOVA” POLITIKA

  27. DEJANSKE CENE IN CENE OB NADALJEVANJU STABILIZACIJSKE POLITIKE TROŠARINbencin dizelsko gorivo dejanska alternativna razmerje dejanska alternativna razmerje

  28. OCENA DEJANSKE PRODAJE DIZELSKEGA GORIVA V NOTRANJOSTI IN PRODAJE OB STABILIZACIJSKI TROŠARINSKI POLITIKI

  29. 1a. Sprememba prodanih količin pri dizelskem gorivuK1(pri trošarini iz leta 2009) – K0 (pri dejanski trošarini)000 litrov

  30. 1b. Sprememba vrednosti prodaje pri dizelskem gorivuY1 (pri trošarini iz leta 2009) – Y0 (pri dejanski trošarini)000 €

  31. 1c. Sprememba zaslužene marže pri dizelskem gorivuY1 (pri trošarini iz leta 2009) – Y0 (pri dejanski trošarini)000 €

  32. 1d. Sprememba pobrane trošarine pri dizelskem gorivuY1 (pri trošarini iz leta 2009) – Y0 (pri dejanski trošarini)000 €

  33. 1e. Sprememba pobranega DDV pri dizelskem gorivuY1 (pri trošarini iz leta 2009) – Y0 (pri dejanski trošarini)000 €

  34. 1f. Sprememba pobranih davščin pri dizelskem gorivuY1 (pri trošarini iz leta 2009) – Y0 (pri dejanski trošarini)1000 €

  35. UČINKI ALTERNATIVNE TROŠARINSKE POLITIKE V RAZDOBJU 2008/12-2009/9 Meja z AT HR HU IT ∑ notr. Skupaj količina 000 litrov10416 4020 2445 23068 39948 58545 98493 Prodaja 000 €738 -587 668 7611 8432 -45465 -37034 Marža 000 €808 321 194 1793 3116 4470 7587 Trošarina 000 €-3557 -427 -371 748 -3606 -61473 -65080 DDV 000 €123 -98 2 1268 1295 -7579 -6284 Davšine 000 €-3434 -525 -369 2017 -2311 -69052 -71363

More Related