Druga seminarska naloga
This presentation is the property of its rightful owner.
Sponsored Links
1 / 25

DRUGA SEMINARSKA NALOGA PowerPoint PPT Presentation


  • 78 Views
  • Uploaded on
  • Presentation posted in: General

DRUGA SEMINARSKA NALOGA. POPRAVKI. pojmi interakcijske teorije metafore. Svetloba, ki sije, prihaja iz tvojih oči. Zakon je igra, v kateri ni dobitka brez izgube. Igra, v kateri ni dobitka brez izgube. retorične figure. metonimija – zamenjava pomena na podlagi realne zveze

Download Presentation

DRUGA SEMINARSKA NALOGA

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Presentation Transcript


Druga seminarska naloga

DRUGA SEMINARSKA NALOGA

POPRAVKI


Pojmi interakcijske teorije metafore

pojmi interakcijske teorije metafore

  • Svetloba, ki sije, prihaja iz tvojih oči.

  • Zakon je igra, v kateri ni dobitka brez izgube.

  • Igra, v kateri ni dobitka brez izgube.


Retori ne figure

retorične figure

  • metonimija – zamenjava pomena na podlagi realne zveze

  • sinekdoha – zamenjava pomena na podlagi številčnega razmerja (isti samostalnik!)

  • alegorija – ponavljanje motiva, mogoče razložiti s kulturnim ključem

  • simbol – ponavljanje motiva, iracionalna vez s temo


Retori ne figure 2

retorične figure 2

  • polisindeton – vsaj trije vezniki

  • asindeton – vsaj štiri besede brez veznikov


Glasovne figure

glasovne figure

  • aliteracija – ujemanje začetnih soglasnikov; več besed, ki morajo biti poudarjene (ne predlogi, vezniki ipd.)

  • asonanca – ujemanje vokalov od zadnjega naglašenega vokala dalje

  • rima – ujemanje vseh glasov od zadnjega naglašenega vokala dalje


Evropski verzni sistemi

EVROPSKI VERZNI SISTEMI


Evropski verzni sistemi1

Evropski verzni sistemi

  • zgodovinski razvoj verznih sistemov

  • prikaz njihovih osnovnih značilnosti

  • povezava verznih sistemov in lastnosti jezikov oz. njihovega razvoja

  • razpoznavanje verznih sistemov ob konkretnih tekstih


Razvoj verznih sistemov asovna razporeditev

razvoj verznih sistemov – časovna razporeditev

silabični v.s.

kvantitativni v.s.začetek propada k.v.s.

akcentuacijski v.s.

8.st.BC4.st.AC13.st.

___________________________________

akcentuacijski v.s.

aliteracijski v.s.


Razvoj verznih sistemov geografska porazdelitev

razvoj verznih sistemov – geografska porazdelitev

  • kvantitativni v.s. (stara Grčija, stari Rim)

  • aliteracijski verz (starogermanska poezija, germanska junaška epika)

  • silabični v.s. (Francija, Italija, Španija)

  • akcentuacijski v.s. in silabotonični v.s. (Anglija, Nemčija, Rusija, Poljska… Slovenija)


Kvantitativni verzni sistem

kvantitativni verzni sistem

  • stara grščina je razlikovala med dolgimi in kratkimi vokali

  • poezija je bila peta ob spremljavi inštrumentov

  • razvoj sistemov pravil za posamezne žanre (aulodika, kitarodika, lirika)

  • težili so k izohroniji (enako trajanje verzov)

  • najmanjša enota hronos protos (prvi čas)


Dol ine in kra ine

dolžine in kračine


Prozodija

prozodija

  • nauk o muzikalni naravi zlogov in njihovi višini


Stopice

stopice


Razpad kvantitativnega sistema

razpad kvantitativnega sistema

  • 4.-13. st.

  • obstoj dveh ravni latinščine (vulgarna, knjižna)

  • 4. st. – premik k štetju zlogov, verzi postajajo enako dolgi, naglasi sovpadajo z dolžinami

  • cerkvena himnika


Silabi ni verzni sistem

silabični verzni sistem

  • temelji na numeričnem principu (štetje zlogov)

  • nadtonični ikti oz. poudarki

  • asonanca in rima

  • cezure


Pravilo o penultimi

pravilo o penultimi

  • naglas v klasični latinščini

  • naglas je vedno na predzadnjem zlogu (paenultima), če je ta dolg

  • če je vokal v predzadnjem zlogu kratek, se naglas prenese na predpredzadnji zlog


Numeri no na elo

numerično načelo

  • pravila za štetje zlogov (npr. zlogi po zadnjem naglašenem zlogu v verzu se ne štejejo)


Rima v francoskem verzu la rime suffisante in la rime riche

rima v francoskem verzu(la rime suffisante in la rime riche)


La rime couron e in la rime emp ri re

la rime couronée in la rime empérière


Cezure

cezure

  • posledice močnih akcentov v sredini verza

  • delijo verze, ki so praviloma daljši ali enaki 5 zlogov

  • lahko so središčne (klasični aleksandrinec) ali pa ne

  • verz drži skupaj njegova semantična povezanost

  • enjambement kot kršitev pravila


Aliteracijski verzni sistem

aliteracijski verzni sistem

  • pojavil se je ob koncu 4. st. pri germanskih ljudstvih (Skandinavija, Anglija, Irska, Islandija)

  • temelji na aliteraciji (ujemanju začetnih konzonantov)

  • dva verza ali dela enega verza, v katerih sta aliterirani besedi močno poudarjeni (možno samo pri besedah s poudarkom)


Akcentuacijski verzni sistem

akcentuacijski verzni sistem

  • razvijal se je vzporedno s silabičnim in se dokončno uveljavil kmalu po njem

  • temelji na naravnem besednem naglasu

  • značilen za germanske in slovanske jezike

  • možen v jezikih, ki imajo lahko naglas na kateremkoli zlogu v besedi


Toni ni silabotoni ni verz

temelji na besednih akcentih

verzi vsebujejo stalno število naglašenih zlogov

med naglašenimi je različno število nenaglašenih zlogov

verzi imajo različno dolžino

temelji na besednih poudarkih in numeričnem principu

verzi vsebujejo določeno število naglašenih in nenaglašenih zlogov, ki se enakomerno menjavajo

verzi so enako dolgi

tonični : silabotonični verz


Prenos stopic na akcentuacijski sistem

prenos stopic na akcentuacijski sistem

  • ne gre za dolžine in kračine, ampak za naglašene, nenaglašene zloge

  • ne označujemo z (–) in (U), ampak z ostrivci in krativci nad oznakami za zlog (– ali x)


Metrum in ritem

metrum in ritem

  • metrum – teoretična shema, ki jo dobimo iz teksta na podlagi prevladujoče oblike verza; v bralcu obstaja intuitivno kot pričakovana oblika

  • ritem – dejanska oblika verzov z vsemi odstopi od sheme; je bolj gibčen, živ in opiše tekst na višji ravni


  • Login