Druga seminarska naloga
Download
1 / 25

DRUGA SEMINARSKA NALOGA - PowerPoint PPT Presentation


  • 126 Views
  • Uploaded on

DRUGA SEMINARSKA NALOGA. POPRAVKI. pojmi interakcijske teorije metafore. Svetloba, ki sije, prihaja iz tvojih oči. Zakon je igra, v kateri ni dobitka brez izgube. Igra, v kateri ni dobitka brez izgube. retorične figure. metonimija – zamenjava pomena na podlagi realne zveze

loader
I am the owner, or an agent authorized to act on behalf of the owner, of the copyrighted work described.
capcha
Download Presentation

PowerPoint Slideshow about ' DRUGA SEMINARSKA NALOGA' - adah


An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript

Pojmi interakcijske teorije metafore
pojmi interakcijske teorije metafore

  • Svetloba, ki sije, prihaja iz tvojih oči.

  • Zakon je igra, v kateri ni dobitka brez izgube.

  • Igra, v kateri ni dobitka brez izgube.


Retori ne figure
retorične figure

  • metonimija – zamenjava pomena na podlagi realne zveze

  • sinekdoha – zamenjava pomena na podlagi številčnega razmerja (isti samostalnik!)

  • alegorija – ponavljanje motiva, mogoče razložiti s kulturnim ključem

  • simbol – ponavljanje motiva, iracionalna vez s temo


Retori ne figure 2
retorične figure 2

  • polisindeton – vsaj trije vezniki

  • asindeton – vsaj štiri besede brez veznikov


Glasovne figure
glasovne figure

  • aliteracija – ujemanje začetnih soglasnikov; več besed, ki morajo biti poudarjene (ne predlogi, vezniki ipd.)

  • asonanca – ujemanje vokalov od zadnjega naglašenega vokala dalje

  • rima – ujemanje vseh glasov od zadnjega naglašenega vokala dalje



Evropski verzni sistemi1
Evropski verzni sistemi

  • zgodovinski razvoj verznih sistemov

  • prikaz njihovih osnovnih značilnosti

  • povezava verznih sistemov in lastnosti jezikov oz. njihovega razvoja

  • razpoznavanje verznih sistemov ob konkretnih tekstih


Razvoj verznih sistemov asovna razporeditev
razvoj verznih sistemov – časovna razporeditev

silabični v.s.

kvantitativni v.s. začetek propada k.v.s.

akcentuacijski v.s.

8.st.BC 4.st.AC 13.st.

___________________________________

akcentuacijski v.s.

aliteracijski v.s.


Razvoj verznih sistemov geografska porazdelitev
razvoj verznih sistemov – geografska porazdelitev

  • kvantitativni v.s. (stara Grčija, stari Rim)

  • aliteracijski verz (starogermanska poezija, germanska junaška epika)

  • silabični v.s. (Francija, Italija, Španija)

  • akcentuacijski v.s. in silabotonični v.s. (Anglija, Nemčija, Rusija, Poljska… Slovenija)


Kvantitativni verzni sistem
kvantitativni verzni sistem

  • stara grščina je razlikovala med dolgimi in kratkimi vokali

  • poezija je bila peta ob spremljavi inštrumentov

  • razvoj sistemov pravil za posamezne žanre (aulodika, kitarodika, lirika)

  • težili so k izohroniji (enako trajanje verzov)

  • najmanjša enota hronos protos (prvi čas)



Prozodija
prozodija

  • nauk o muzikalni naravi zlogov in njihovi višini



Razpad kvantitativnega sistema
razpad kvantitativnega sistema

  • 4.-13. st.

  • obstoj dveh ravni latinščine (vulgarna, knjižna)

  • 4. st. – premik k štetju zlogov, verzi postajajo enako dolgi, naglasi sovpadajo z dolžinami

  • cerkvena himnika


Silabi ni verzni sistem
silabični verzni sistem

  • temelji na numeričnem principu (štetje zlogov)

  • nadtonični ikti oz. poudarki

  • asonanca in rima

  • cezure


Pravilo o penultimi
pravilo o penultimi

  • naglas v klasični latinščini

  • naglas je vedno na predzadnjem zlogu (paenultima), če je ta dolg

  • če je vokal v predzadnjem zlogu kratek, se naglas prenese na predpredzadnji zlog


Numeri no na elo
numerično načelo

  • pravila za štetje zlogov (npr. zlogi po zadnjem naglašenem zlogu v verzu se ne štejejo)


Rima v francoskem verzu la rime suffisante in la rime riche
rima v francoskem verzu(la rime suffisante in la rime riche)


La rime couron e in la rime emp ri re
la rime couronée in la rime empérière


Cezure
cezure

  • posledice močnih akcentov v sredini verza

  • delijo verze, ki so praviloma daljši ali enaki 5 zlogov

  • lahko so središčne (klasični aleksandrinec) ali pa ne

  • verz drži skupaj njegova semantična povezanost

  • enjambement kot kršitev pravila


Aliteracijski verzni sistem
aliteracijski verzni sistem

  • pojavil se je ob koncu 4. st. pri germanskih ljudstvih (Skandinavija, Anglija, Irska, Islandija)

  • temelji na aliteraciji (ujemanju začetnih konzonantov)

  • dva verza ali dela enega verza, v katerih sta aliterirani besedi močno poudarjeni (možno samo pri besedah s poudarkom)


Akcentuacijski verzni sistem
akcentuacijski verzni sistem

  • razvijal se je vzporedno s silabičnim in se dokončno uveljavil kmalu po njem

  • temelji na naravnem besednem naglasu

  • značilen za germanske in slovanske jezike

  • možen v jezikih, ki imajo lahko naglas na kateremkoli zlogu v besedi


Toni ni silabotoni ni verz

temelji na besednih akcentih

verzi vsebujejo stalno število naglašenih zlogov

med naglašenimi je različno število nenaglašenih zlogov

verzi imajo različno dolžino

temelji na besednih poudarkih in numeričnem principu

verzi vsebujejo določeno število naglašenih in nenaglašenih zlogov, ki se enakomerno menjavajo

verzi so enako dolgi

tonični : silabotonični verz


Prenos stopic na akcentuacijski sistem
prenos stopic na akcentuacijski sistem

  • ne gre za dolžine in kračine, ampak za naglašene, nenaglašene zloge

  • ne označujemo z (–) in (U), ampak z ostrivci in krativci nad oznakami za zlog (– ali x)


Metrum in ritem
metrum in ritem

  • metrum – teoretična shema, ki jo dobimo iz teksta na podlagi prevladujoče oblike verza; v bralcu obstaja intuitivno kot pričakovana oblika

  • ritem – dejanska oblika verzov z vsemi odstopi od sheme; je bolj gibčen, živ in opiše tekst na višji ravni


ad