Prosti pretok blaga
This presentation is the property of its rightful owner.
Sponsored Links
1 / 154

Prosti pretok blaga PowerPoint PPT Presentation


  • 436 Views
  • Uploaded on
  • Presentation posted in: General

Prosti pretok blaga. Doc. dr. Janja Hojnik Gospodarsko pravo EU Maribor, maj 2009. Glavna poglavja predmeta. Mednarodna ekonomska integracija Definicija blaga po pravu EU Carinska unija Prepoved diskriminatornih nacionalnih davkov

Download Presentation

Prosti pretok blaga

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Presentation Transcript


Prosti pretok blaga

Prosti pretok blaga

Doc. dr. Janja Hojnik

Gospodarsko pravo EU

Maribor, maj 2009


Glavna poglavja predmeta

Glavna poglavja predmeta

Mednarodna ekonomska integracija

Definicija blaga po pravu EU

Carinska unija

Prepoved diskriminatornih nacionalnih davkov

Prepoved količinskih omejitev in ukrepov z enakovrednim učinkom na uvoz in izvoz

Opravičevanje KO in UEU

Načini prodaje

Pozitivna integracija – harmonizacija

Standardi in prost pretok blaga

Državni monopoli in prost pretok blaga

Ustavni pogled na pravila prostega pretoka blaga

Pravice intelektualne lastnine in prost pretok blaga


Obveznosti tudenta

Obveznosti študenta

  • Pisni izpit

    • 3 vprašanja (3x25 točk)

  • Seminarska naloga (25 točk)

    • Oddati pred ali po pisnem izpitu

    • Ocena se vpiše v indeks, ko sta obe obveznosti izpolnjeni;

    • Tudi če študent na pisnem izpitu zbere več kot 50 točk, mora pripraviti seminarsko nalogo ter zanjo dobiti pozitivno oceno;

    • Obseg: 15 strani (TNR 12 pt)

    • Avtorsko delo, kritičnost, lastni komentarji;

    • Znanstvena metodologija

      • Citiranje,

      • Seznam literature in sodne prakse.


Mednarodna ekonomska integracija

Mednarodna ekonomska integracija

Dilema ekonomske politike:

protekcionizem v. ekonomska liberalizacija


Protekcionizem

Protekcionizem

  • teorija in politika, ki zagovarjata zaščito domače proizvodnje pred tujo konkurenco in intervencijo oblasti v trgovinski sistem, katere namen je podpreti domače gospodarstvo;

  • Instrumenti protekcionizma:

  • Omejevanje trgovine preko cen;

  • Omejevanje trgovine preko količine;

  • 2 tipa protekcionizma:

    • Tradicionalni: čim večja mednarodna trgovina za več carin

    • Sodobni: čim višje carine za čim manjšo mednarodno trgovino

  • Argumenti:

  • Ekonomski (F. List)

  • Sociološki


Ekonomska liberalna misel

Ekonomska liberalna misel

  • kozmopolitanski pogled na družbeno blagostanje;

  • le svobodna trgovina globalno Pareto-optimalna, vsaka trgovinska ovira pa nekomu povzroča stroške ;

  • Smith, Ricardo itd.

  • Laissez-faire kapitalizem;

  • Ekonomski uspeh – zadovoljstvo potrošnikov;

Adam Smith

David Ricardo


Neoliberalizem

Neoliberalizem

  • Globalni kapitalizem; moč multinacionalnih korporacij;

  • Postulati:

    • Deregulirana trgovina: odprt trg brez omejitev v smislu delovnega, okoljevarstvenega in drugega kogentnega prava;

    • Širjenje horizontov poslovanja – vezanost na globalizacijo;

    • Pravna država je zgolj strošek razvoja.


Te ave dereguliranega trga

Težave dereguliranega trga

  • Predpostavke liberalistov v praksi ne držijo;

  • Svobodni trg lahko ustvarja škodljive rezultate:

    • Monopoli;

    • Negativne eksternalije;

    • Asimetrije informacij.

Vrsta pred banko v VB za dvig denarja, 15.9.2008

Wall Street po zlomu 3.9.1929


Ordoliberalizem

Ordoliberalizem

  • Freiburška pravna in ekonomska šola

    • Začetek v času Weimarske republike

    • Walter Eucken, Franz Böhm, Friedrich Hayek itd.

    • Preoblikuje tradicijo ekonomskega liberalizma – avtorirativni liberalizem;

    • Osnova razvoja = tržno gospodarstvo, konkurenca;

    • Pravo nujen spremljevalec trga – zagotavlja red:

      • Varuje konkurenco;

      • Zagotavlja pravično razporeditev dobrin;

    • To pravo imenujejo ekonomska ustava.

Franz Böhm

Walter Eucken


Ordoliberalizem in enotni trg eu

Ordoliberalizem in enotni trg EU

  • Ordoliberalizem ustrezna filozofija evropske ekonomske integracije:

    • Ekonomske svoboščine, svobodna konkurenca;

    • Pravo – omejevanje market failures in diskrecijskega oblastnega poseganja na trg;

    • Razdrobljeno državno poseganje na trg naj zamenjajo močne nadnacionalne institucije, vezane na ekonomsko ustavo;

  • EuropäischeWirtschaftsverfassung:

    • Pogodba o ES

    • Sekundarna zakonodaja (uredbe, direktive…)

    • Sodna praksa Sodišča ES.


Kdo postavlja pravila na enotnem trgu

Kdo postavlja pravila na enotnem trgu?

  • Ordoliberalizem: potreben je centralizem;

  • Lizbonska pogodba: področje notranjega trga je v deljeni pristojnosti EU in DČ;

  • Načelo subsidiarnosti – primat DČ:

    • Načelo države izvora;

    • Načelo države gostiteljice;

  • Teorija priporniške dileme

    • Konkurenca med pravnimi redi DČ – tekma proti dnu,

    • Potreba po nadnacionalni intervenciji.


Svetovna trgovinska organizacija

Svetovna trgovinska organizacija

Zagovornik globalne svobodne trgovine - laissez faire koncept;

Načelo MFN;

Načelo domače obravnave (ko so plačane uvozne dajatve);

Ali EU kot organizacija nasprotuje načelu MFN?

Zakaj ni za EU v celoti sprejemljiva globalna liberalizacija, za katero se zavzema STO?


Prosti pretok blaga

Cona proste trgovine

Carinska unija

Skupni / notranji trg

Ekonomska in monetarna unija

Popolna ekonomska integracija

Odprava carin in kvot

X

X

X

X

X

Skupna carinska tarifa

X

X

X

X

Prosto gibanje proizvodnih faktorjev

X

X

X

Usklajevanje ekonomskih politik

X

X

Popolna unifikacija ekonomskih politik

X

Regionalna ekonomska integracija


Prosti pretok blaga

Rimska pogodba 1957

  • postavi temelje ekonomske integracije DČ;

  • konkretna izbrana oblika: SKUPNI TRG (common market) – postopno v 12-letnem prehodnem obdobju;

  • predvidi negativno + pozitivno ekonomsko integracijo


80 leta 20 stoletja

80. leta 20. stoletja

  • Nujnost odprave statusa quo:

    • Povečana trgovinska soodvisnost

    • Povečano število multinacionalnih družb

    • Uspešnejša obnova Japonske in ZDA po naftnih krizah

  • Vendar so imele DČ različne poglede glede ustreznega pristopa (VB: liberalizacija; Nem: re-regulacija)


Bela knjiga dokon anje notranjega trga 1985

Bela knjiga: Dokončanje notranjega trga (1985)

  • konča obdobje evropskega pesimizma;- protagonist: Jacques Delors- načrt po odpravi 3 skupin ovir:fizične ovire(ustavljanja na mejah med DČ, carinske kontrole itd.);tehnične ovire(prilagajanje različnim nac. proizvodnim standardom, zaprti nac. trgi za javna naročila…);fiskalne ovire(zlasti različne stopnje DDV in trošarin).

Jacques Delors, predsednik EK (1985-1995)


Enoten evropski akt

Enoten evropski akt

  • Sprejet na osnovi Bele knjige

  • EEA začne veljati 1987

  • Prva pomembna vsebinska sprememba Rimske pogodbe

  • Načrt: dokončanje notranjega trga do konca leta 1992

  • uvede kvalificirano večino na tem področju (danes 95. člen PES)

  • sledi sprejem več sto uredb in direktiv


Prosti pretok blaga

Primarna zakonodaja

Člen 3 PESZa dosego ciljev Skupnosti, dejavnosti Skupnosti vključujejo… vzpostavitev notranjega trga, v katerem so med državami članicami odpravljene ovire prostemu pretoku blaga, oseb, storitev in kapitala; …

Člen 12 PESV okviru veljavnosti te pogodbe in ne glede na katerekoli posebne določbe te pogodbe je prepovedano razlikovanje na podlagi državljanstva.


Prosti pretok blaga

Notranji trg

Člen 14 PES:

Notranji trg predstavlja območje

brez notranjih meja, na katerem je zagotovljen prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala…


Prosti pretok blaga

EU-2009


Evropski gospodarski prostor

Evropski gospodarski prostor

Sporazum 1994: EU + EFTA

Ratificirale: EU + Norveška, Islandija, Liechtenstein

sodelovanje teh 3 držav v notranjem trgu EU na temelju uporabe pravnega reda EU;

relevantna zakonodaja EU dinamično postane del Sporazuma in se posledično uporablja na celotnem ozemlju EGP;

Sporazum o EGP se primarno nanaša na 4 svoboščine; pa tudi socialna politika, varstvo potrošnikov in varstvo okolja;

Sporazum o EGP ne pokriva kmetijstva in ribištva.


Pojem blaga v pravu eu

POJEM BLAGA V PRAVU EU

Koncept Skupnosti:

“blago so predmeti, ki jim lahko izrazimo vrednost v denarju in so lahko predmet trgovinske menjave”

KomisijaprotiItaliji (Art), primer 7/68

Razmejitev med blagom in proizvodnimi faktorji:

  • R proti Thompson,7/78 - srebrni in zlati kovanci

  • EK proti Belgiji, C-2/90 - odpadki

  • EK proti Irski(DundalkWaterSuply), 45/87

  • Schindler, C-275/92 – loterijske srečke

  • Läärä, C-124/97 - igralni avtomati

  • Bordessa, C-358/93 - vrednostni papirji


Prosti pretok blaga

Pretok blaga in njegov izvor

  • BLAGO EVROPSKEGA POREKLA

    Uredba 802/68 o skupni definiciji koncepta izvora blaga:

  • Blago v celoti pridobljeno ali proizvedeno v eni državi (minerali, rastline, živali, odpadki ter izdelki iz njih – člen 4);

  • Blago proizvedeno v več državah – blago izvira iz države, v kateri je bila opravljena zadnja bistvena operacija, ki je ekonomsko upravičena, pod pogojem, da je bila opravljena v podjetju z ustrezno opremo ter da je bil tam opravljen nov proizvod, ki predstavlja pomemben del proizvodnje (člen 5).

  • BLAGO V PROSTEM KROŽENJU

    Za izdelke iz tretjih držav velja, da so v prostem prometu v neki državi članici, če so bile v tej državi zanje opravljene uvozne formalnosti in plačane vse predpisane carine ali dajatve z enakim učinkom in če te carine ali dajatve niso bile v celoti ali delno povrnjene(člen 24 PES).

23


Vpra anji

Vprašanji:

  • Kako lahko države članice zaščitijo domačo proizvodnjo blaga?

  • Kakšne instrumente imajo na voljo, če želijo omejiti kajenje?


Notranji trg blaga

Notranji trg blaga:

  • CARINSKA UNIJA

  • PREPOVED DISKRIMINATORNE NOTRANJE OBDAVČITVE

  • PREPOVED KOLIČINSKIH OMEJITEV IN UKREPOV Z ENAKIM UČINKOM

  • OMEJEVANJE PPB S STRANI DRŽAVNIH MONOPOLOV


Carinska unija

CARINSKA UNIJA

23. člen PES

Skupnost temelji na carinski uniji, ki zajema vso blagovno menjavo in med državami članicami prepoveduje carine pri uvozu in izvozu ter vse dajatve z enakim učinkom, poleg tega pa uvaja skupno carinsko tarifov odnosih s tretjimi državami.


Carinske unije po svetu

Carinske unije po svetu

Evropski gospodarski prostor

Arabska carinska unija (dogovor jan. 2009 v Kuvajtu; vzpostavljen med 2010-15; cilj vzpostavitev skupnega trga do 2020);

Andska skupnost – CAN (od 1988)

Central American Common Market - CACM (od 1961)

Karibska skupnost - CARICOM (od 1973)

ES – Andora (od 1991)

Mercado Común del Sur- MERCOSUR (od 1991)

Ekonomska skupnost Srednje Afrike - CEMAC (od 1999)

Vzhodno Afriška Skupnost - EAC (od 2000)

Gulf Cooperation Council – GCC (od 1981)


Carinske unije po svetu1

Carinske unije po svetu


Carinska unija eu

CARINSKA UNIJA EU

  • Jedro notranjega trga EU

    2 VIDIKA:

  • ZUNANJI VIDIK: skupna carinska tarifa v odnosih s tretjimi državami

  • NOTRANJI VIDIK: prepoved carin in dajatev z enakim učinkom med državami članicami


Prosti pretok blaga

ZUNANJI VIDIK CU

  • SKUPNA CARINSKA TARIFA DO TRETJIH DRŽAV – od 1.7.1968:blago iz tretjih držav je deležno enake obravnave ne glede na to, kje je prestopilo mejo EU;

  • ter vsi drugi vidiki trgovinske politike (preferenčna trgovina, zdravstvene in okoljske kontrole, skupna kmetijska in ribiška politika…);


Prosti pretok blaga

ZUNANJI VIDIK CU

  • Evropski carinski zakonik (1992) – 3 deli:

    • Definicije

    • Klasifikacija (po nomenklaturi SCO)

    • Carinski postopek

  • 27 nacionalnih carinskih uprav mora delovati enotno;

  • Cariniki – uslužbenci EU;

  • v celoti delujejo elektronsko (Odločba 70/2008)

  • Izvršujejo tudi predpise EU glede boja proti goljufijam, terorizmu in organiziranemu kriminalu;

  • Prihodki od carin so lastni dohodek EU (tradicionalni); 25% DČ za izvajanje carinske službe


Obseg zunanje trgovine 1968 2007

Obseg zunanje trgovine 1968-2007

  • Leta 2006 obravnavali 173 mio carinskih prijav;

  • Obseg uvoza in izvoza leta 2006 je v EU znašal 2.500 milijard €;

  • Nujna učinkovita carinska uprava in moderna tehnologija.


Prosti pretok blaga

ZUNANJI VIDIK CU

  • 2008 – 40. obletnica carinske unije

  • Sporočilo EK glede strategije za razvoj carinske unije (COM(2008) 169); potrdil Svet EU

  • Resolucija EP ob 40. obletnici carinske unije (2008)

  • Pariška deklaracija o prihodnji vlogi carinske uprave (direktorji nac. CU + komisar za carine)

  • Uredba ES št. 450/2008 - Moderniziran evropski carinski zakonik

  • Konvencija o delitvi stroškov za pobiranje carin – nujna zaradi centralizirane prijave (2009)


Prosti pretok blaga

Moderniziran evropski carinski zakonik

  • Uredba 450/08 se bo porabljala od dne, ko bodo sprejeti izvedbeni predpisi uredbe (dotlej Uredba 2913/92);

  • Glavne novosti:

  • Racionalizacija pravnega okvirja, carinska pravila in postopki (predvsem: manj postopkov);

  • Večja standardizacija carinskih pravil, poenostavitev postopka, zlasti preko kompjuterizacije ter centralizirane carinske prijave;

  • Kompjuterizacija vseh deklaracij in izmenjave podatkov.


  • Prosti pretok blaga

    • Moderniziran evropski carinski zakonik

    • Člen 2

    • Poslanstvo carinskih organov

    • Carinski organi so prvenstveno odgovorni za nadzor mednarodne trgovine Skupnosti, s čimer prispevajo k pravični in odprti trgovini, izvajanju zunanjih vidikov notranjega trga, skupni trgovinski politiki in drugim skupnim politikam Skupnosti, ki vplivajo na trgovino, ter k splošni varnosti dobavne verige. Carinski organi uvedejo ukrepe, katerih cilj je predvsem naslednje:

    • (a) zaščita finančnih interesov ES in njenih DČ;

    • (b) zaščita Skupnosti pred nepravično in nezakonito trgovino ob podpori zakoniti poslovni dejavnosti;

    • (c) zagotovitev varnosti in varstva Skupnosti in njenih prebivalcev ter varstva okolja, po potrebi v tesnem sodelovanju z drugimi organi;

    • (d) ohranitev ustreznega ravnotežja med carinsko kontrolo in olajševanjem zakonite trgovine.


    Prosti pretok blaga

    Skupna trgovinska politika EU do

    tretjih držav

    • člen 133 PES:"skupna trgovinska politika temelji na enotnih načelih, zlasti glede sprememb carinskih stopenj, sklenitve tarifnih in trgovinskih sporazumov, doseganja enotnosti pri ukrepih liberalizacije, izvozni politiki in ukrepih za zaščito trgovine, na primer glede dampinga ali subvencij"- izključna pristojnost EU:- FTA z evropskimi, afriškimi državami…- pogajalec v okviru STO


    Prosti pretok blaga

    NOTRANJI VIDIK CU25. člen PESCarine na uvoz ali izvoz in vse dajatve, ki imajo enak učinek (kot carine), so prepovedane med državami članicami.- ima neposredni učinek (Van Gend, 26/62)


    Prepoved carin med d

    PREPOVED CARIN MED DČ

    • Van GEND en LOOS proti Nederlandse Administratie der Belastingen, 26/62

    • WTO:

      • Po GATT ne velja prepoved carin;

      • Urugvajski krog pogajanj dosegel zavezo držav (na 22.500 straneh) glede znižanja uvoznih carin;

      • Razvite države so od leta 2005 carine znižale za 40% (v povprečju iz 6,3% na 3,8%), ponekod pa celo odpravile;

      • Za 99% proizvodov so sprejele zavezo o nezviševanju carin; sedaj tudi za kmetijske proizvode.


    Dajatve z enakim u inkom

    DAJATVE Z ENAKIM UČINKOM

    "carina je vsaka denarna dajatev, ne glede na njeno višino, njen namen in način uporabe, ki je enostransko naložena in bremeni blago ob prehodu državne meje in ki ni carina v ozkem smislu…

    čeprav ni naložena v korist države in ni diskriminatorna ali protekcionistična in tudi če blago, ki ga bremeni ta dajatev ni v konkurenci z nobenim domačim proizvodom“

    Komisija proti Italiji (Re Stat. Levy), 24/68


    Prosti pretok blaga

    DAJATVE Z ENAKIM UČINKOM

    • vsaka denarna dajatev: tarifni ukrep

    • ki se naloži zaradi prehoda blaga čez državno mejo: razlika med členi 25 in 90 PES

    • ne glede na višino: ni de minimis,EK proti Italiji, 24/68

    • enostransko naložena: z ukrepom oblasti; lahko tudi rezultat pogodbe med posamezniki,Dubois proti Garonor, C-16/94

    • namen nepomemben: Social Fonds voor de Diamantarbeidersv, 2&3/69

    • čas in kraj naložitve nepomembna:Firma Steinike, 78/76, Lancy, C-363 in 407-411/93, Smitzi proti Kos, C-485&486/93


    Kaj niso dajatve v smislu lena 25 pes

    Kaj niso dajatve v smislu člena 25 PES?

    Dajatve, naložene na domače in uvoženo blago

    Plačilo za storitve uvoznikom/izvoznikom

    Dajatve za inšpekcije, ki jih nalaga pravo ES

    Davčne dajatve


    Dajatve nalo ene na doma e in uvo eno blago

    Dajatve naložene na domače in uvoženo blago

    Nasprotujejo členu 25 PES, če:

    imajo izključni namen financirati dejavnost domače proizvodnje;

    so domači proizvodi, na katere je dajatev naložena, hkrati tudi koristniki dajatve;

    je bila dajatev na domače proizvode v celoti povrnjena

    Marimex Spa, 29/72

    Capolongo, 77/72 Fratelli Cucchi, 77/76


    Storitve uvoznikom ali izvoznikom

    Npr. plačilo za skladiščenje(EK proti Belgiji, 132/82)

    2 pogoja za dopustnost:

    - specifična korist posamezniku

    Cadsky, 63/74 - plačilo inšpekcije solate

    EK proti Italiji, 340/87 – delo izven uradnih ur

    - sorazmernost dajatve vrednosti storitve(ne blagu!):Ford España, 170/88

    Storitve uvoznikom ali izvoznikom


    Prosti pretok blaga

    Obvezne storitve po pravu ES in po mednarodnem pravu

    Komisija proti Nemčiji, 18/87 – plačilo za veterinarsko inšpekcijo v skladu z direktivo ES –

    pogoji:

    . ne presegajo dejanskih stroškov

    . obvezne za vse proizvode v ES

    . določene s strani ES v splošnem interesu ES

    . pospešujejo prost pretok blaga


    Diskriminatorni notranji davki

    DISKRIMINATORNI NOTRANJI DAVKI

    davki - carine

    - ista dajatev ne more biti hkrati zajeta s pravili o dajatvah s carinam enakim učinkom in s pravili o notranjih davkih (Lütticke, 57/65)

    - RAZLIKA: carine nezakonite v celoti, davki zgolj v diskriminatornem delu


    Prosti pretok blaga

    Člen 90 PES Nobena država članica ne sme neposredno ali posredno kakorkoli notranje obdavčiti proizvodov drugih držav članic višje, kot so neposredno ali posredno obdavčeni podobni domači proizvodi. Razen tega država članica ne sme na proizvode drugih držav članic naložiti kakršnegakoli notranjega davka, ki je takšnega značaja, da daje posredno zaščito drugim proizvodom.Člen 91 PESKadar se izdelki izvažajo na ozemlje katere koli države članice, povračilo notranjih davkov ne sme preseči notranjih davkov na omenjene izdelke, ki so bili uvedeni bodisi neposredno ali posredno.- neposredni učinek - Lütticke (57/65)


    Primerjaj len iii gatt

    Primerjaj člen III GATT

    National Treatment on Internal Taxation and Regulation

    1.The contracting parties recognize that internal taxes and other internal charges, and laws, regulations and requirements affecting the internal sale, offering for sale, purchase, transportation, distribution or use of products, and internal quantitative regulations requiring the mixture, processing or use of products in specified amounts or proportions, should not be applied to imported or domestic products so as to afford protection to domestic production.*

    2.The products of the territory of any contracting party imported into the territory of any other contracting party shall not be subject, directly or indirectly, to internal taxes or other internal charges of any kind in excess of those applied, directly or indirectly, to like domestic products. Moreover, no contracting party shall otherwise apply internal taxes or other internal charges to imported or domestic products in a manner contrary to the principles set forth in paragraph 1.


    Prosti pretok blaga

    Razlika med 90/1 in 90/2 PES:

    • 90/1 se nanaša na uvožene proizvode, ki so tako podobni domačim proizvodom, da zahtevajo enako davčno obravnavo;

    • 90/2 se nanaša na proizvode, ki so med seboj konkurenčni (zamenljivi), čeprav niso podobni.

    V kolikor ne obstaja primerljiv (niti podoben, niti zamenljiv) proizvod, presoja zatrjevanega nepravičnega davka ne sodi v okvir člena 90 PES, ampak je morebiti obsežena z določilom člena 28 PES


    Prosti pretok blaga

    Koncept podobnosti proizvodov:1. objektivne značilnosti blaga (sestava, način proizvodnje)2. pomen blaga z vidika potrošnikov (okus, potrebe) proizvod je podoben z vidika potrošnikov, če ima podobne značilnosti in zadovoljuje enake potrebe Komisija proti Danski (106/84) – vino iz grozdja in vino iz drugega sadja - podobni John Walker (243/84) - viski in likerji - različniKonkurenčni proizvodi: širši koncept – križna elastičnostKomisija proti Združenemu kraljestvu (170/78) - pivo/vinoCooperativa Co-Frutta (193/79) – banane/drugo sadjeAli obstaja objektivna zamenljivost, ki ni subjektivna zamenljivost?


    Prosti pretok blaga

    • Člen 90 PES ne prepoveduje davkov

    • Prepoved neposredne diskriminacije - Lütticke (57/65) – davek na uvoženo mleko v prahu

    • Tudi če je na slabšem le del uvoznikov - Bobie Getraenkevertreib (127/75)

    • Obrnjena diskriminacija - Larsen, 142/77

    • Posredna diskriminacija - Humblot, 112/84

    • Ne le davčne stopnje, ampak tudi pogoji obdavčitve:

      • EK proti Irski (55/79) – odlog pri plačilu

      • EK proti Franciji (C-276/91) – kaznovalni sistem


    Ali je mogo e diskriminacijo opravi iti

    Ali je mogoče diskriminacijo opravičiti?

    • V Pogodbi o ES ni izjem od člena 90

    • Article XX GATT

      General Exceptions

      Subject to the requirement that such measures are not applied in a manner which would constitute a means of arbitrary or unjustifiable discrimination between countries where the same conditions prevail, or a disguised restriction on international trade, nothing in this Agreement shall be construed to prevent the adoption or enforcement by any contracting party of measures: 

    • necessary to protect public morals;

    • necessary to protect human, animal or plant life or health; 

    • relating to the importations or exportations of gold or silver; 

    • relating to the products of prison labour; 

    • imposed for the protection of national treasures of artistic, historic or archaeological value…


    Ali je mogo e diskriminacijo opravi iti1

    Ali je mogoče diskriminacijo opravičiti?

    • SES sledi členu XX GATT

    • Davčna diskriminacija je opravičljiva, če ni neposredna in temelji na objektivnih kriterijih:

      • Narava materialov, proizvodni proces, varovanje okolja, regionalni razvoj

      • Komisija proti Italiji (21/79) – nižji davek na reciklirano nafto

      • Komisija proti Franciji (196/85) – nižji davek na sladka vina proizvedena na tradicionalni način


    Direktni davki in druge svobo ine

    Direktni davki in druge svoboščine

    - davki in svoboda ustanovitve: Bosal Holding, C-168/01, de Lasteyrie, C-9/02, Marks&Spencer, C-446/03- davki in pretok storitev:Lindman, C-42/02, Skandia, C-422/01- davki in pretok kapitala:Lenz, C-315/02

    DČ so avtonomne pri urejanju direktnih davkov, vendar pri tem ne smejo omejevati temeljnih svoboščin


    Prepoved koli inskih omejitev in ukrepov z enakim u inkom na uvoz in izvoz

    Prepoved količinskih omejitev in ukrepov z enakim učinkom na uvoz in izvoz


    Prosti pretok blaga

    Člen 28 PES Količinske omejitve pri uvozu in vsi ukrepi z enakim učinkommed državami članicami so prepovedani.Člen 29 PESKoličinske omejitve pri izvozu in vsi ukrepi z enakim učinkom med državami članicami so prepovedani. Člen 30 PESDoločbe členov 28 in 29 ne izključujejo prepovedi ali omejitev pri uvozu, izvozu ali blagu v tranzitu, če so utemeljene z javno moralo, javnim redom ali javno varnostjo, varovanjem zdravja in življenja ljudi, živali ali rastlin, varstvom nacionalnih bogastev z umetniško, zgodovinsko ali arheološko vrednostjo ali z varstvom industrijske in poslovne lastnine. Vendar te prepovedi ali omejitve ne smejo biti sredstvo za samovoljno diskriminacijo ali prikrito omejevanje trgovine med državami članicami.

    TEMELJNA DOLOČILA


    Prosti pretok blaga

    Člen 28 PES"Količinske omejitve pri uvozu in vsi ukrepi z enakim učinkommed državami članicami so prepovedani."


    Prosti pretok blaga

    KOLIČINSKE OMEJITVE“vsi ukrepi, ki imajo učinek popolne ali delne preprečitve uvoza ali izvoza blaga, ali blaga v tranzitu” ·Geddo proti Ente Nazionale Risi, 2/73·R proti Henn & Darby, 34/79


    Prosti pretok blaga

    SES: Dassonville, 8/74:

    UEU so vsa pravila o trgovanju držav članic, ki utegnejo posredno ali neposredno, dejansko ali potencialno ovirati promet blaga znotraj Skupnosti (tj. med državami članicami)

    t.i. Dassonville formula

    2 pristopa:

    NEGATIVNA INTEGRACIJA – prepoved UEU

    POZITIVNA INTEGRACIJA – harmonizacija

    UKREPI Z ENAKIM UČINKOM


    Vsa pravila trgovanja

    vsa pravila trgovanja

    tega pogoja ni več potrebno izkazovati;

    zajema:

    ne le zavezujoča pravila, ampak tudi nezavezujoča

    tudi nacionalna praksa in politika

    tudi administrativno delovanje

    vertikalni neposredni učinek člena 28 PES - člen 28 PES nima horizontalnega neposrednega učinka (Sapod-Audic, C-159/00)VENDAR: - široka razlaga ‘države’-BuyIrish, 249/81; R proti PharmaceuticalSociety, 266/87- posredna odgovornost DČ

    Prepovedana so…

    držav članic


    Posredna odgovornost d za kr itve zasebnih subjektov

    POSREDNA ODGOVORNOST DČ ZA KRŠITVE ZASEBNIH SUBJEKTOV

    – DČ odgovarja za svoje nedelovanje, če:‘očitno in vztrajno ni podvzela ustreznih ukrepov’ za preprečitev ogrožanja prostega pretoka s strani posameznikov

    - Komisija proti Franciji, C-265/95- Schmidberger proti Avstriji, C-112/00

    ki ovirajo trgovino med DČ

    za uporabo člena 28 PES je potreben čezmejni element; povsem notranja pravila DČ niso prepovedana s členom 28 PES.


    Prosti pretok blaga

    dejansko, potencialno(actually, potentially)- Bluhme, C-67/97; Buy Irish, 249/81

    neposredno, posredno(directly, indirectly)

    Formalno

    diskriminatorni ukrepi

    (distinctly applicable) –

    SES: ‘measure applies

    solely to the foreign

    products’

    Materialno

    diskriminatorni ukrepi

    (indistinctly applicable) –

    SES: ‘impose

    additional costs

    on the importer’

    Direktiva 70/50: diskriminatorni

    in nediskriminatorni ukrepi


    Formalno diskriminatorni ukrepi

    FORMALNO DISKRIMINATORNI UKREPI

    • PRAVNA DISKRIMINACIJA, RAZLIKOVANJE MED DOMAČIM IN UVOŽENIM BLAGOM;

    • OBRNJENA DISKRIMINACIJA – dovoljena (pravo ES ne posega v povsem notranje situacije; Mathot, 98/86)

    • - kaj pomeni diskriminacija?


    Primeri formalne diskriminacije

    PRIMERI FORMALNE DISKRIMINACIJE:

    uvozna dovoljenja, inšpekcije:Denkavit, 251/78; Int Fruit Co., 21/72; Rewe Zentralfinanz, 33/76;

    Obveznost certificiranja: Dassonville, 8/74;

    prednost domačim proizvodom: Buy Irish, 249/81;

    določanje cen: Van Tieggele, 82/77;

    označevanje izvora – geografsko poreklo:Irish Souvenirs, 113/80; Komisija protiUK, 207/83 (made in)

    zahteva po uporabi domačih proizvodov, Campus Oil, 72/83

    diskriminacija v javnih naročilih, Dundalk Water Supply, 45/87


    Materialno diskriminatorni ukrepi

    MATERIALNO DISKRIMINATORNI UKREPI

    pravila in praksa, ki se pravno nanašajo tako na domače kot uvoženo blago, a dejansko povzročajo večje breme za uvoženo blago (DUAL BURDEN)- pravno nediskriminatorna, dejansko diskriminatorna- oblika, velikost, teža, sestava, izgled blaga…Cassis de Dijon – 120/78:Sodišče ES postavi temeljno pravilo:- VZAJEMNO PRIZNAVANJE“proizvod, ki je zakonito dan v promet v eni od držav članic, ima načeloma zagotovljen dostop do trga vseh drugih DČ.”

    REZULTAT:

    • priznavanje standardov v drugih DČ in medsebojno zaupanje;

    • povečanje konkurence in raznolikosti.


    Materialno diskriminatorni ukrepi po cassis de dijon

    MATERIALNO DISKRIMINATORNI UKREPI po CASSIS de DIJON

    Gilli in Andres, 788/79 – jabolčni kisWalter Rau, 261/81 – margarina & masloKomisija proti Nemčiji, 178/84 – čistost pivaDrei Glocken, 407/85 – testenine le iz trše pšeniceKomisija proti Danski, 302/86 - povratne stekleniceKomisija proti Italiji, C-14/00 – ‘čokolada’ le brez rastlinskih maščob


    Prosti pretok blaga

    Vzajemno priznavanje v praksi

    • ¼ blaga v EU ni predmet harmonizacijskih pravil;

    • Nacionalni tehnični predpisi ovirajo PPB;

    • Sporočilo Komisije o vzajemnem priznavanju proizvodov (2003): DČ morajo dovoliti dostop na njihov trg vsem proizvodom, ki so zakonito proizvedeni in dani na trg v drugih DČ, razen če ima DČ tehnične ali znanstvene dokaze, da proizvod predstavlja tveganje za zdravje ljudi, varnost ali okolje.

    • Sporočilo (COM(2007)35): Notranji trg blaga

    67


    Prosti pretok blaga

    Uredba 764/2008 o vzajemnem priznavanju

    Uredba 765/2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov

    Opredeljuje pravice in obveznosti DČ in podjetij, ki želijo prodajati proizvod, ki se zakonito prodaja v drugi DČ;

    Pojasnjuje dokazno breme v primeru odklonitve vzajemnega priznavanja: DB je na DČ;

    Vzpostavlja kontaktne točke za proizvod v vseh DČ;

    Uporablja se od 13. maja 2009.

    Vzpostavlja sistem akreditacije, ki zagotavlja vzajemno priznavanje ravni usposobljenosti organov za ugotavljanje skladnosti;

    Ni dopustno zavrniti certifikata akreditiranega organa;

    Uporaba od 1.1.2010.


    Prepoved omejevanja izvoza

    Prepoved omejevanja izvoza

    Člen 29

    Količinske omejitve pri izvozu in vsi ukrepi z enakovrednim učinkom med državami članicami so prepovedani.

    Prepoved količinskih omejitev na izvoz:

    Delhaize, C-47/90 – španska omejitev izvoza vina;

    Hedley Lomas, C-5/94 – prepoved izvoza živih ovac za zakol v Španijo (opravičilo po členu 30 PES).


    Ukrepi z enakim u inkom ko na izvoz

    Ukrepi z enakim učinkom KO na izvoz

    • Redki primeri v sodni praksi;

    • Zgodnja sodna praksa: enotna razlaga člena 28 in 29 PES:

      Bouhelier (53/76): ukrepi z enakim učinkom količinskim omejitvam pri izvozu so ukrepi, ki „neposredno ali posredno, dejansko ali potencialno ovirajo trgovino znotraj Skupnosti“

    • Groenveld (15/79): radikalna zožitev člena 29:

      člen 29 zajema „ukrepe, katerih namen ali učinek je specifično omejevanje izvoznih tokov in s tem ustvarjanje razlik v obravnavanju notranje trgovine v državi članici in njenih izvoznih trgovinskih tokov, tako da se nacionalni proizvodnji ali notranjemu trgu zadevne države zagotovijo posebne ugodnosti, v škodo proizvodnje ali trgovine iz drugih držav članic.“

      • večkrat potrjen v sodni praksi.


    Test groenveld

    Test Groenveld

    • 3 pogoji:

      • namen ali učinek ukrepa je specifično omejevanje izvoznih tokov;

      • ukrep ustvarja razlike v obravnavanju notranje trgovine v DČ in njenih izvoznih trgovinskih tokov;

      • zaradi ukrepa se nacionalni proizvodnji ali notranjemu trgu zadevne države zagotovijo posebne ugodnosti, v škodo proizvodnje ali trgovine iz drugih držav članic.


    Ag trstenjak predlog nove razlage l 29

    AG Trstenjak – predlog nove razlage čl. 29

    Kazenski postopek proti Lodewijku Gysbrechtsu, C-205/07

    Sporna belgijska pravila o varstvu potrošnikov pri prodaji na daljavo;

    Groenveldov test ni bil izpolnjen;

    AG Trstenjak predlagala spremembo testa:

    UEU KO pri izvozu so vsi ukrepi DČ, ki lahko neposredno ali posredno, dejansko ali potencialno ovirajo trgovino znotraj Skupnosti, razen tistih, ki preveč negotovo in preveč posredno vplivajo na izvoz.


    Sodba sodi a es

    Sodba Sodišča ES

    Potrdi Groenveldov test;

    Člen 29 ES ne nasprotuje nacionalni ureditvi, ki ponudniku v okviru čezmejne prodaje na daljavo prepoveduje, da od potrošnika pred iztekom roka za odstop od pogodbe zahteva predplačilo ali kakršno koli plačilo, vendar pa nasprotuje temu, da je pri uporabi te ureditve prepovedano, da pred iztekom navedenega roka zahteva številko potrošnikove plačilne kartice.


    Dovoljene omejitve ppb

    DOVOLJENE OMEJITVE PPB

    Tudi če gre za ukrep, ki nasprotuje členu 28 PES, pa je njegova uporaba s strani držav članic lahko dopustna ob izpolnjevanju 2 pogojev:- ZAKONIT CILJ (javno zdravje, potrošniki…)- SORAZMERNOST (nujnost, ustreznost, ‘no alternative means’)ZAKONITI CILJI:- formalno disk. ukrepi: opravičila po členu 30 PES- materialno disk. ukrepi: Cassis (rule of reason)


    Dokazno breme opravi ljivosti omejitev

    Dokazno breme opravičljivosti omejitev

    • Na DČ, ki omejitveni ukrep izda:

      • Leendert van Bennekom, 227/82:

      • 6.IN SO FAR AS UNCERTAINTIES PERSIST IN THE PRESENT STATE OF SCIENTIFIC RESEARCH , IT IS FOR THE MEMBER STATES , IN THE ABSENCE OF HARMONIZATION , TO DECIDE WHAT DEGREE OF PROTECTION OF THE HEALTH AND LIFE OF HUMANS THEY INTEND TO ASSURE , HAVING REGARD HOWEVER TO THE REQUIREMENTS OF THE FREE MOVEMENT OF GOODS WITHIN THE COMMUNITY .

      • IN THAT CONNECTION IT IS FOR THE NATIONAL AUTHORITIES TO DEMONSTRATE IN EACH CASE THAT THEIR RULES ARE NECESSARY TO GIVE EFFECTIVE PROTECTION TO THE INTERESTS REFERRED TO IN ARTICLE 36 OF THE TREATY AND , IN PARTICULAR , TO SHOW THAT THE MARKETING OF THE PRODUCT IN QUESTION CREATES A SERIOUS RISK TO PUBLIC HEALTH .

      • Uredba 764/2008


    Prosti pretok blaga

    Člen 30 PES: IZJEME- javna morala, javni red in javna varnost- varovanje zdravja in življenja ljudi, živali in rastlin- varovanje nacionalnih zakladov, ki imajo umetniško, zgodovinsko ali arheološko vrednost - Direktiva 93/7- varovanje intelektualne lastnine

    IZJEME PO CASSIS ovire, ki zasledujejo višje cilje v javnem interesu, npr.- varstvo potrošnikov (Este Lauder, Rau, Gilli&Andres) Irish Souvenirs - diskriminatorni!!!- varstvo javnega zdravja (Sandoz, Biersteuergesetz)- pravičnost trgovskih transakcij- učinkovitost davčnega nadzora…


    Dovoljene omejitve ppb po lenu 30 pes

    Dovoljene omejitve PPB po členu 30 PES

    • Javna morala: Henn & Darby, 34/79; Conegate, 121/85

    • Javni interes: Prantl, 16/83; Cullet proti Centre Leclerc, 231/83; EK proti Franciji (Re španske jagode), C-265/95

    • Javna varnost: Campus Oil, 72/83

    •  Varovanje zdravja in življenja ljudi, živali in rastlin:

      • United Foods, 132/80 (prepoved uvoza rib);

      • EK proti VB, 40/82 (prepoved uvoza perutnine in jajc)

      • Kassfabriek Eyseen BV, 53/80 (nisin v siru – dvom v varnost opravičuje prepoved!)

      • Sandoz BV, 174/82 (musli z dodanimi vitamini)

      • VB proti EK, C-180/96 (bolezen norih krav)

      • H. Jippes, C-189/01 (cepljenje)

      • Xahier Tridon, C-510/99 (zaščitene vrste)

    • Zaščita narodnih zakladov umetniške, zgodovinske ali arheološke vrednosti: EK proti Italiji, 7/68

    • Varovanje PIL: Deutsche Gramophon, 78/70; Centrapharm, 16/74


    Vi ji cilji v javnem interesu

    Višji cilji v javnem interesu

    • varstvo potrošnikov:

      • EK proti Nemčiji(Biersteuergesetz), 178/84

      • Estée Lauder Cosmetics GmbH & Co. OHG, C-220/98

      • Walter Rau, 261/81

    • pošteno trgovanje:

      • Clinique Laboratories and Estee Lauder Cosmetics SA, C-315/92

    • varovanje zdravja:

      • EK proti Nemčiji(Biersteuergesetz), 178/84

      • Leon Motte,247/84

      • Sandoz BV, 174/82

    • varstvo okolja in druge obvezne zahteve:

      • EK proti Danski, 302/86


    Lovekove pravice kot izjema ppb

    Človekove pravice kot izjema PPB

    Schmidberger proti Avstriji, C-112/00

    • Združenje za varstvo okolja v Alpah je organiziralo demonstracije na Brennerski avtocesti;

    • Tovornjaki niso mogli uporabljati avtoceste 30 ur;

    • Zaprtje ceste je bilo zakonito po avstrijskem pravu;

    • Schmidberger je mednarodno transportno podjetje s sedežem v Nemčiji; pet tovornjakov je po brenerski avtocesti vozilo les iz Nemčije v Italijo in železo iz Italije v Nemčijo;

    • Schmidberger je vložil odškodninsko tožbo zoper Republiko Avstrijo, ki je odobrila zaprtje ceste.


    Schmidberger proti avstriji c 112 00

    Schmidberger proti Avstriji, C-112/00

    Sodišče ES:

    • Prost pretok blaga je temeljno načelo Skupnosti;

    • Dejstvo, da DČ ne sprejme ukrepov za preprečitev ovir prostemu pretoku blaga, ki jih povzročajo zasebni subjekti na njenem ozemlju za proizvode iz drugih DČ, ovira trgovino znotraj Skupnosti na enak način kot pozitivno ravnanje;

    • kerso takoSkupnost kot DČ zavezane spoštovati temeljne človekove pravice, je varovanje teh pravic zakonit cilj, ki načeloma opravičuje PPB;

      • Npr. svoboda izražanja in združevanja protestnikov

    • Zadevne interese je potrebno tehtati, upoštevajoč vse okoliščine zadeve, da se ugotovi, ali je med temi interesi pravično ravnotežje;

    • Tovrstno ravnanje običajno vključuje neugodnosti za tiste, ki v akciji niso udeleženi, zlasti kar zadeva svobodo gibanja, vendar pa je to neugodnost načeloma mogoče tolerirati, pod pogojem, da je zakonit cilj javno in zakonito izražanje mnenja.


    Prosti pretok blaga

    NOTIFIKACIJSKI POSTOPKI za OVIRE

    Lexgeneralis: Odločba 3052/95/ES

    DČ morajo Komisijo ES obvestiti o vseh ukrepih, ki ovirajo prost pretok in prodajo proizvodov, ki se zakonito proizvajajo in prodajajo v drugi DČ; rok za notifikacijo je 45 dni od sprejema ukrepa.

    S 13.5.2009 razveljavila Uredba 764/2008.


    Prosti pretok blaga

    RAPID INTERVENTION MECHANISM informacijski in nadzorni mehanizem, katerega namen je odpraviti večje ovire pretoku blaga, ki bi lahko povzročile večjo izgubo za posameznike (kot npr. v zadevi španskih jagod)- omogoča hitro posredovanje Komisije ES v obliki odločbe, naslovljene na državo članico, ki resno krši načela o prostem pretoku blaga;- DČ odgovoriti v 3 dneh, sicer lahko Komisija ES takoj izda obrazloženo mnenje(nov 3 dnevni rok) --- tožba pred Sodiščem ES

    Uredba Sveta (ES) št. 2679/98o delovanju notranjega trga glede prostega pretoka blaga med državami članicami


    Direktiva o splo ni varnosti proizvodov 2001 95 es

    Direktiva o splošni varnosti proizvodov 2001/95/ES

    določa, da se lahko tržijo samo varni proizvodi;

    DČ daje pravico, da s takojšnjim učinkom prepovedo vse nevarne proizvode ali da proizvod, ki bi lahko bil nevaren, začasno prepovejo (za obdobje, ki ga potrebujejo za izvedbo različnih preverjanj);

    Dolžnost notifikacije EK:

    Kadar DČ sprejme ukrepe, s katerimi omejijo dajanje proizvodov na trg ali zahtevajo njihov umik ali odpoklic, DČ obvesti Komisiji o ukrepih in razloži razloge zanje.


    Uredba es t 178 2002 o dolo itvi splo nih na el in zahtevah ivilske zakonodaje

    Uredba (ES) št. 178/2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje

    vzpostavlja sistem hitrega obveščanja za obveščanje o neposrednem ali posrednem tveganju za človeško zdravje, ki izhaja iz živil ali krme;

    DČ nalaga, da v okviru sistema hitrega obveščanja Komisijo takoj obvestijo o vseh ukrepih, ki jih sprejmejo za omejitev dajanja v promet ali prisilni umik iz prometa ali odpoklic živil ali krme zaradi varovanja zdravja ljudi in ki zahtevajo hitro ukrepanje.


    Pravila glede na inov prodaje blaga in prost pretok

    Pravila glede načinov prodaje blaga in prost pretok


    Te ave s pristnimi nediskriminatornimi pravili

    Težave s pristnimi nediskriminatornimi pravili

    • Pravno in dejansko nediskriminatorna pravila

    • Sodišče ES najprej načeloma prepovedalo, vendar širilo domet rule of reason:

      • Cinéthèque SA, 60&61/84

      • Torfaen Borough Council, 145/88 (in drugi primeri glede nedeljskega odprtja trgovin)


    Prosti pretok blaga

    Keck & Mithouard – C-267, 268/91SES omejilo možnost sklicevanja na člen 28 PES v primeru pravil, ki določajo načine prodaje: »v nasprotju z dosedanjo sodno prakso uporaba nacionalnih določil, ki omejujejo ali prepovedujejo določene načine prodaje za proizvode iz drugih držav članic, ne omejuje trgovine med državami članicami neposredno ali posredno, dejansko ali potencialno v smislu sodbe Dassonville (…) pod pogojem, da se ta določila uporabljajo za vse zadevne trgovce na nacionalnem ozemlju in da na enak način, pravno in dejansko, zadevajo prodajo domačih proizvodov in proizvodov iz drugih držav članic.«


    Prosti pretok blaga

    Keck & Mithouard – C-267, 268/91 ob postavljenih pogojih pravila glede načinov prodaje blaga »po sami naravi ne preprečujejo njegovega dostopa na trg ali ovirajo dostopa bolj, kot ovirajo dostop domačih proizvodov. Ta pravila zato niso zajeta s členom 28 PES.« Pri tržnih pravilih ločimo med:- pravili, ki določajo značilnostiblaga (so UEU, presojamo po Cassis) – npr. videz, vsebina blaga…- vsemi drugimi pravili, ki pomenijo načine prodaje (niso UEU; izvzeti iz člena 28 PES in Dassonville formule).


    Kaj so to pravila glede na inov prodaje

    Kaj so to pravila glede načinov prodaje?

    kje (kdo), kdaj, kako se prodaja

    kje: samo v lekarni, ne preko prodajnih avtomatov…

    kdaj: ne ob nedeljah, ne do 10. ure…

    kako: prodaja od vrat do vrat, preko interneta, oglaševanje…


    Da so na ini prodaje izvzeti iz lena 28 pes morata biti izpolnjena dva pogoja

    Da so načini prodaje izvzeti iz člena 28 PES, morata biti izpolnjena dva pogoja:

    predmetni ukrep mora (pravno in dejansko) obravnavati enako:

    • domače prodajalce in uvoznike

    • domače in uvoženo blago.

    Keck & Mithouard, točka 16


    Keck in pravila ogla evanja ali je ogla evanje na proizvodu na in prodaje mars c 470 93

    Keck in pravila oglaševanja - ali je oglaševanje na proizvodu način prodaje? MARS, C-470/93

    • ali so prepovedi oglaševanja

    • s strani DČ dovoljene?

    • Gourmet Int,C-405/98test dostopa na trg:Za izognitev uporabi člena 28 PES nacionalna pravila, ki določajo načine prodaje, »ne smejo biti takšna, da bi preprečevala dostop na trg proizvodom iz drugih DČ ali ovirala dostop bolj, kot ovirajo dostop domačih proizvodov.”- potrjeno v zadevi DocMorris, C-322/01


    Uporaba pravila keck za na ine uporabe blaga

    Uporaba pravila Keck za načine uporabe blaga?

    • »predpisi držav članic, ki urejajo način in mesto uporabe izdelkov« (AG Kokott, C-142/05)

    • Mickelsson, C-142/05

      • Uporabljal osebno plovilo na vodah, kjer je to prepovedano s švedsko zakonodajo;

      • AG Kokott: nacionalna določba, ki omejuje ali prepoveduje določene načine uporabe, ne sodi v člen 28 PES, če se prodaja domačih in tujih izdelkov obravnava na pravno in dejansko enak način, če ni povezana z izdelkom in v kolikor velja za vse gospodarske subjekte, ki opravljajo dejavnost na nacionalnem ozemlju;

      • Sodbe SES še ni (verif.: 7.5.2009).


    Uporaba pravila keck za na ine uporabe blaga1

    Uporaba pravila Keck za načine uporabe blaga?

    • EK proti Italiji, C-110/05

      • Italija prepovedala, da bi mopedi vlekli prikolice;

      • AG Leger (2006): pravilo je UEU, ki ni sorazmeren in s tem neopravičljiv (varstvo voznikov, a pretirano);

      • AG Bot (2008): potrdi stališče AG Legerja;

      • Sodba Sodišča ES (veliki senat) – 10.2.2009:

        • Gre za UEU;

    • DČ lahko na področju varnosti v cestnem prometu določi raven, na kateri želi zagotoviti to varnost, in način, kako to raven doseči… je treba DČ dopustiti diskrecijsko pravico, in zato dejstvo, da ena DČ predpisuje manj stroga pravila od druge, še ne pomeni, da so ta nesorazmerna;

    • je treba prepoved, da motorno kolo vleče priklopnik, ki je posebej za to zasnovan in je zakonito proizveden in tržen v drugih DČ, obravnavati kot utemeljeno z razlogi zagotavljanja varnosti v cestnem prometu.


    Za razmislek

    Za razmislek!

    Ali bi lahko trdili, da je koncept dostopa na trg sedaj zamenjal koncept diskriminacije iz primera Dassonville?


    Formalno disk rim

    FORMALNODISKRIM.

    Nacionalna pravila glede pretoka blaga

    KOLIČINSKE

    OMEJITVE

    UKREPI Z

    ENAKIM

    UČINKOM

    NAČINI

    PRODAJE

    ali sta izpolnjena pogoja

    iz 16. točke Keck?

    NE

    MATERIAL.

    DISKRIM.

    OPRAVIČILO?

    Člen 30 +

    sorazmernost

    DA –

    ukrep je

    dovoljen

    OPRAVIČILO?

    mandatorne

    zahteve

    + sorazmernost

    DA –

    ukrep je

    dovoljen

    NE – ukrep

    ni dovoljen


    Pozitivna integracija trga eu

    Pozitivna integracija trga EU

    Približevanje zakonodaje

    Člen 94 PES

    Svet na predlog Komisije ter po posvetovanju z Evropskim parlamentom in Ekonomsko-socialnim odborom soglasno izda direktive za približevanje tistih zakonov in drugih predpisov držav članic, ki neposredno vplivajo na vzpostavitev ali delovanje skupnega trga.

    Člen 95 PES

    Svet v skladu s postopkom iz člena 251 in po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom sprejme ukrepe za približevanje določb zakonov in drugih predpisov v državah članicah, katerih predmet je vzpostavitev in delovanje notranjega trga.


    Ali obstaja splo na pristojnost es za urejanje notranjega trga

    Ali obstaja splošna pristojnost ES za urejanje notranjega trga?

    • Sodišče ES (C-491/01): mora biti »namen ukrepov iz (…) določila (člena 95 PES) izboljšanje pogojev za ustanovitev in delovanje notranjega trga in morajo resnično imeti tak namen, dejansko prispevati k odpravi ovir prostemu pretoku blaga ali svobodnemu opravljanju storitev ali odpravi izkrivljanj konkurence.«

      • člen 95 PES ne podeljuje Skupnosti splošne pristojnosti urejati notranji trg;

      • Načelo prenosa pristojnosti;

    • 3 pogoji za uporabo člena 95 PES kot osnovo pr. akta:

      • obstajati mora resnična potreba po harmonizaciji,

      • ustrezen namen s področja notranjega trga ter

      • ustrezen učinek ukrepa.

    • Ali je v luči odločitve Keck mogoče uporabiti člen 95 PES za harmonizacijo načinov prodaje?


    Vrste sekundarne zakonodaje

    Vrste sekundarne zakonodaje

    • Direktive vzajemnega priznavanja

    • Koordinacijske direktive

    • Harmonizacija

      • nadomeščanje številnih in različnih nacionalnih pravil na določenem področju z enotnimi pravili ES;

      • Tradicionalni pristop (do EEA);

      • Nov pristop (od EEA).


    Tradicionalni pristop k harmonizaciji

    Tradicionalni pristop k harmonizaciji

    • Izčrpna harmonizacija:

      • enotna pravila ES nadomestijo različna nac. pravila;

      • pristojnosti DČ so izključene;

      • dvojna obveznost DČ:

        • klavzula prostega pretoka: dovoliti morajo, da se blago, ki je proizvedeno v skladu z direktivo, prosto uvozi in prodaja;

        • klavzula izključnosti: prepovedati morajo prodajo blaga, ki ne ustreza pogojem iz direktive;

      • Dosega se t. i. izravnano igrišče, vendar sprejem akta običajno dolgo traja, enako velja za spreminjanje akta.


    Tradicionalni pristop k harmonizaciji1

    Tradicionalni pristop k harmonizaciji

    • Izčrpna harmonizacija:

      • Primer: Direktiva 76/768/EGS o približanju zakonodaje DČ glede kozmetičnih izdelkov:

        • člen 7: »DČ ne smejo zaradi zahtev te direktive in prilog k direktivi zavrniti, prepovedati ali omejiti trženja katerih koli kozmetičnih izdelkov, ki izpolnjujejo določbe te direktive in prilog k direktivi.« - t. j. klavzula prostega pretoka;

        • člen 3: »Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo, da se smejo dati na trg samo tisti kozmetični izdelki, ki so v skladu z določbami te direktive in njenih prilog.« - t. j. klavzula izključnosti.


    Tradicionalni pristop k harmonizaciji2

    Tradicionalni pristop k harmonizaciji

    • Opcijska harmonizacija:

      • vključuje zgolj obveznost zagotoviti prost pretok;

      • DČ pa same odločajo o tem, ali bodo dovolile tudi prodajo blaga, ki ne izpolnjuje standardov iz direktive;

      • DČ lahko dovolijo soobstoj nacionalnih pravil in pravil ES;

        • pomembno za male (lokalne) proizvajalce;

    • Primer:Direktiva 70/157/EGS o približevanju zakonodaje DČ o dovoljeni ravni hrupa in izpušnem sistemu motornih vozil:

      • člen 2: »Nobena DČ ne sme zavrniti podelitve EGS-homologacije ali nacionalne homologacije za vozilo v zvezi z dovoljeno ravnjo hrupa ali izpušnim sistemom, če raven hrupa in izpušni sistem izpolnjujeta zahteve, opredeljene v Prilogi.«


    Tradicionalni pristop k harmonizaciji3

    Tradicionalni pristop k harmonizaciji

    • Delna harmonizacija:

      • harmonizirana pravila se uporabljajo zgolj za čezmejne transakcije;

      • 2 sistema pravil: eden za meddržavno trgovino, drugi pa za domačo trgovino;

        • Proizvajalci nimajo opcije

    • Primer:Direktiva 64/433/EGS o zdravstvenih težavah, ki vplivajo na trgovanje s svežim mesom znotraj Skupnosti:

      • člen 3: »Vsaka država članica zagotovi, da se z njenega ozemlja na ozemlje druge države članice pošlje samo sveže meso, ki (…) izpolnjuje naslednje zahteve (…)«.


    Tradicionalni pristop k harmonizaciji4

    Tradicionalni pristop k harmonizaciji

    • Ocena:

      • direktive zelo obsežne in natančne;

      • to je vodilo do zelo rigidnih standardov – nefleksibilni v luči tehnološkega razvoja;

      • sprejem terjal veliko časa;

      • vodil do pretiranega poenotenja.

    • V 80. letih veliko novih proizvodov – vse več težav za EK;

    • Rešitev: nov pristop k harmonizaciji.


    Nov pristop k harmonizaciji

    Nov pristop k harmonizaciji

    • harmonizacija omejena na bistvene zdravstvene in varnostne standarde,

    • pospešena standardizacija na ravni ES.

    • MINIMALNA HARMONIZACIJA:

      • ES določi minimalne standarde: izčrpni in so lahko postavljeni tudi dokaj visoko;

      • DČ prepusti odločitev o morebitnih višjih standardih njihovega blaga in storitev;

      • Prednosti: prost pretok in večja avtonomija DČ;

      • Lahko vodi do obrnjene diskriminacije:

        • Zadeva Gallaher, C-11/92

        • Direktiva 89/622/EGS glede označevanja tobačnih proizvodov določala zahtevo po označbi vsebnosti katrana in nikotina »tako, da bodo pokriti vsaj 4% površine«;

        • VB zahtevala pokritost vsaj 6% za domače, uvoz pa 4%;

        • SES potrdi.

    • Nov pristop k tehnični harmonizaciji in standardizaciji.


    Tehni na pravila in prost pretok blaga

    Tehnična pravila in prost pretok blaga

    • Pravila, ki določajo zahteve glede značilnosti in načina proizvodnje, ki jih morajo številni proizvodi izpolnjevati, da se lahko zakonito prodajajo:

      • mednarodna,

      • evropska,

      • nacionalna;

    • Cilj: varovanje življenja, zdravja in okolja, preprečevanje zavajanja potrošnikov ter zagotavljanje kvalitetnih proizvodov na trgu:

    • Vendar tudi trgovinske ovire: t.i. tehnične ovire trgovini;

    • Organizacije za promocijo svobodne trgovine jim posvečajo vse več pozornosti (EU, WTO - Doha round).


    Temeljni pojmi

    Temeljni pojmi

    • Po Direktivi 98/34/ES:

      • Tehnična specifikacija: »v dokumentu vsebovana specifikacija, ki določa zahtevane lastnosti proizvoda, kakor so stopnja kakovosti, zmogljivost, varnost ali mere, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preskušanjem in preskusnimi postopki, embalažo, označevanjem ali etiketiranjem in postopki za ugotavljanje skladnosti.«

      • Standard: vrsta tehnične specifikacije, ki je namenjen »za večkratno ali trajno uporabo, ki jo je odobril priznan standardizacijski organ, katere izpolnjevanje ni obvezno«. Standardi morajo biti na voljo javnosti in so lahko bodisi mednarodni, evropski ali pa nacionalni.


    Temeljni pojmi1

    Temeljni pojmi

    • Po Direktivi 98/34/ES:

      • Tehnični predpisi so druga vrsta tehnične specifikacije, in sicer takšna, katerih upoštevanje je de iure ali de facto obvezno pri trženju ali uporabi v državi članici ali na njenem večjem delu, pa tudi zakoni in drugi predpisi držav članic, ki prepovedujejo proizvodnjo, uvoz, trženje ali uporabo izdelka;

      • Druge zahteve: zahteve za proizvode, ki niso tehnične specifikacije in ki se nanašajo na proizvod zaradi varovanja potrošnikov ali okolja ter vpliva na njegov življenjski cikel – npr. pogoji uporabe, predelave, vnovične uporabe ali odlaganja, kadar lahko taki pogoji znatno vplivajo na sestavo ali značilnost proizvoda ali na njegovo trženje.


    Stro ki in koristi

    “Stroški in koristi”

    • Koristi:

      • zagotavljajo dostop do znanja (know-how) in tehničnih informacij;

      • omogočajo dostop do trga številnim ponudnikom določenega proizvoda;

      • krepijo zaupanje potrošnikov v trg;

      • multilateralno sodelovanje držav pri skupnih problemih;

      • s tem povečujejo konkurenco in ekonomijo obsega;

    • Stroški:

      • Potreba po prilagoditvi proizvodov;

      • Strošek s pridobitvijo certifikata;

      • Zavesa za protekcionizem.


    Interesni pluralizem pri dolo anju tehni nih pravil

    Interesni pluralizem pri določanju tehničnih pravil

    • Primer čokoladne direktive (2000/36/ES);

    • Vprašanje: ali v čokoladah dovoliti rastlinska olja, razen kakavovega masla?

    • Vidiki:

      • Oligopol: 6 multinacionalk obvladuje 80% tržišča čokolade;

      • V Z. Afriki je 11 milijona ljudi odvisno od izvoza kakava (90% izvoznice);

      • Kakavovo maslo bolj zdravo od drugih rastlinskih olj;

      • Varstvo okolja: poraba kakava vodi do krčenja gozdov;

      • Težaven nadzor (30% napaka meritev; nadzor preko zalog).


    Mednarodna standardizacija

    Mednarodna standardizacija

    • 3 nosilke:

      • Mednarodna elektrotehniška komisija (IEC),

      • Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO),

      • Mednarodna telekomunikacijska zveza (ITU);

    • V diskusije vključena tudi EU – stališče:

      • regionalne in nacionalne standarde je potrebno čim bolj uskladiti z mednarodnimi standardi;

      • a določene med njimi ohraniti, ko je potrebna višja raven varnosti.


    Evropska standardizacija

    Evropska standardizacija

    • 3 uradne standardizacijske organizacije:

      • Evropski odbor za standardizacijo (CEN),

      • Evropski odbor za standardizacijo na področju elektrotehnike (CENELEC),

      • Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde (ETSI);

    • 2 tipa standardov:

      • evropski standard (EN),

      • harmonizirani dokument (HD) ;

    • Ločimo tudi:

      • Evropske standarde z mandatom (1/4),

      • Evropske standarde brez mandata (3/4).


    Pravni u inki evropskih standardov

    Pravni učinki evropskih standardov

    • Standardi z mandatom:

      • Proizvod velja za varnega po Direktivi o splošni varnosti proizvodov (2001/95/ES);

      • Usklajenost omogoča prosto kroženje proizvoda po EU;

    • Standardi brez mandata:

      • Določajo tržna pričakovanja glede varnosti in zanesljivosti;

      • Priznanje Direktive 2001/95/ES.


    Te ave evropske standardizacije

    Težave evropske standardizacije

    • Evropska komisija opozarja na več izzivov evropske standardizacije:

      • razvoj standardov v časovnem okviru, ki ustreza tržnim potrebam;

      • zadostna strokovnost znotraj standardizacijskega postopka;

      • dostop do informacij glede rezultatov standardizacije za njene uporabnike;

      • uporaba standardov;

      • nacionalne izvedbe so zelo počasne in neenako razporejene.

    • Sporočilo Komisije »Za večji prispevek standardizacije k inovacijam v Evropi«, COM(2008) 133 konč.


    Povezava med mednarodnimi in evropskimi standardi

    Povezava med mednarodnimi in evropskimi standardi

    • 2 sporazuma o prednosti medn. standardov:

      • Dunajski sporazum med CEN in ISO (1991),

      • Sporazum iz Dresdna med CENELEC in IEC (1996);

      • Potrebno je soglasje CEN/CENELEC-a;

    • Praksa:

      • 80% standardov CENELEC-a so mednarodni standardi;

      • 1/3 standardov CEN-a so mednarodni standardi;

      • Ko so tržišča zelo odvisna ali pa ko proizvajalci delujejo komplementarno.


    Nacionalna standardizacija

    Nacionalna standardizacija

    • dopolnilna vloga;

    • upošteva nacionalne in lokalne posebnosti:

      • Geografske,

      • Kulturne in

      • Jezikovne značilnosti.

    • z javnim priznanjem ali brez;

    • nacionalni standardizacijski organi:

      • Skrbijo za privzem mednarodnih in evropskih standardov

      • Zastopajo države v organizacijah.


    Slovenska standardizacija

    Slovenska standardizacija

    • Zakon o standardizaciji:

    • 3. člen: Slovenska nacionalna standardizacija zasleduje naslednje cilje:

      • zagotavljanje kakovosti proizvodov, procesov in storitev z opredelitvijo njihovih značilnost, ki določajo zmožnosti, da zadostijo določenemu namenu;

      • zviševanje ravni varnosti, varovanja zdravja in življenja ter varstva okolja;

      • zagotavljanje smotrne izrabe dela, materiala in energije pri izdelavi in menjavi proizvodov;

      • izboljšanje proizvodne učinkovitosti z obvladovanjem raznolikosti, združljivosti in zamenljivosti;

      • pospeševanje mednarodne trgovine s preprečevanjem ali odpravo ovir pri trgovanju, ki izvirajo iz neutemeljenih razlik pri poslovanju na nacionalni ravni.


    Slovenska standardizacija1

    Slovenska standardizacija

    • Slovenski nacionalni organ za standarde:

      Slovenski inštitut za standardizacijo (SIST)

    • Naloge (5. člen ZStand.):

      • pripravlja slovenske nacionalne standarde;

      • vodi register slovenskih nacionalnih standardov;

      • predstavlja interese slovenske nac. standardizacije v medn. in evr. organizacijah za standardizacijo;

      • izdaja glasilo, ki je namenjeno objavam o sprejetih slovenskih nacionalnih standardih;

      • promovira uporabo slovenskih nacionalnih standardov…


    Odprava tehni nih ovir trgovini v okviru sto

    Odprava tehničnih ovir trgovini v okviru STO

    • WTO Agreement on Technical Barriers to Trade;

    • prepoveduje tehnične zahteve, ki so določene, da bi omejevale trgovino, ne pa tudi tistih, ki zasledujejo legitimne cilje, npr. varovanje potrošnikov in okolja;

    • Primarnost mednarodnih standardov

      • Domneva skladnosti s pravili STO;

    • Pravica držav za določitev višjih standardov – prepoved diskriminacije in protekcionizma;

    • Postopki skladnosti morajo biti pošteni in nediskriminatorni;

    • Notifikacijski postopek – preko Sekretariata STO;

    • Kodeks dobre prakse za pripravo prostovoljnih standardov.


    Odprava tehni nih ovir trgovini v okviru eu

    Odprava tehničnih ovir trgovini v okviru EU

    • Lizbonska strategija – nemoteno delovanje notranjega trga EU;

    • Nacionalna tehnična pravila in standardi ena največjih težav trga EU danes;

    • 2 pristopa:

      • Pozitivna integracija – harmonizacija;

      • Negativna integracija – načelo vzajemnega priznavanja.


    Nov pristop k tehni ni harmonizaciji

    “Nov pristop” k tehnični harmonizaciji

    • Napotitev na standarde;

    • Delitev pristojnosti:

      • ES: direktive novega pristopa: bistvene zahteve glede varnosti

      • CEN, CENELEC, ETSI: mandat za tehnične specifikacije v skladu z bistvenimi zahtevami (harmonizirani standardi);

    • Učinki:

      • domneva varnosti in pravica prostega kroženja;

      • obvezna implementacija v nac. standarde;

    • HS so prostovoljni, a dokaz je na proizvajalcu neusklajenega proizvoda;

      • Mogoč preklic v Uradnem listu EU.


    Oznaka ce

    Oznaka CE

    • Pravna osnova:

      • Resolucija Sveta EU o globalnem pristopu k ocenjevanju skladnosti (1989);

      • Direktiva 93/68/ES;

    • Oznaka simbolizira:

      • skladnost proizvoda z relevantnimi zahtevami ES: "Conformité Européenne"

      • izpolnjevanje predpisanih postopkov preverjanja skladnosti.

    • Predvidevajo jo vse direktive novega pristopa in nekatere direktive izčrpne harmonizacije;

    • To ni oznaka izvora blaga.


    Zlorabe oznake ce

    Zlorabe oznake CE


    Tehni ni predpisi standardi in negativna integracija

    Tehnični predpisi, standardi in negativna integracija

    • ¼ blaga v EU ni harmonizirana, ampak so predmet nacionalnih pravil

      • kruh, testenine, pohištvo, kolesa, lestve, nekatere dragocene kovine…

    • SES: »ko ni skupnih pravil, so države članice pristojne urejati vsa vprašanja glede proizvodnje in trženja (proizvodov) na njihovem ozemlju.« (Cassis, 120/78)

      • Vendar spoštovati pravila o prostem pretoku blaga (zlasti člen 28 PES);

      • pravila, ki določajo zahteve glede izvora, oblike, velikosti, teže, sestave, predstavitve, označevanja, embalaže itd., ki jih mora izpolnjevati blago iz drugih držav članic, kjer se le-to zakonito proizvaja in prodaja, predstavljajo ukrep z enakim učinkom količinskim omejitvam, prepovedan s členom 28 PES (Dundalk Water Supply, 45/87);

      • Mogoče upravičiti (rule of reason).


    Ali se len 28 pes uporablja za tehni ne predpise in standarde

    Ali se člen 28 PES uporablja za tehnične predpise in standarde?

    • Za tehnične predpise DA, kaj pa standardi?

    • Standardi = neobvezni, zasebni predpisi

      • tudi lahko učinkovito zaprejo nacionalni trg pred proizvodi, ki niso usklajeni z njimi

      • tržna moč in zaupanje potrošnikov v določene oznake;

    • Vidik neobveznosti – SES v Buy Irish: člen 28 PES prepoveduje tudi nezavezujoča pravila, saj lahko tudi ona »vplivajo na ravnanje trgovcev in potrošnikov v tisti državi in s tem onemogočajo cilje Skupnosti«;

    • Vidik zasebno-pravne narave:

      • Široka razlaga države – zajeti standardi z javnim elementom;

      • Posredna odgovornost DČ za ravnanje zasebnih subjektov;

      • Dansk Supermarked (58/80): nakazilo o HNU člena 28 PES.


    Notifikacijski postopek

    Notifikacijski postopek

    • Direktiva 98/34/ES

    • Ex ante notifikacija

      • Države članice morajo o tehničnih predpisih obvestiti EK – naprej obvesti druge DČ;

        • EK omogoča ugotovitev potreb po harmonizaciji;

      • Nacionalni standardizacijski organi morajo o standardih obvestiti evropske standardizacijske organe.


    Dr avni monopoli in prost pretok blaga

    Državni monopoli in prost pretok blaga

    Spaakovo poročilo (1956):

    »Posebna težava nastane, ko je uvoz neposredno reguliran, ne s kvotami, ampak z instituti nakupnih monopolov ne glede na to, ali gre za vladno agencijo ali za zasebno združenje, ki ga država pooblasti za delovanje. V tem primeru sta avtoriteta, ki določa uvozno mejo, in naročnik ena in ista oseba. … Pomemben del rešitve je, da morajo biti nacionalne naročniške ali uvozne organizacije bodisi odpravljene ali pa prilagojene skupnemu trgu oziroma nadomeščene s skupno organizacijo.«


    Dr avni monopoli in prost pretok blaga1

    Državni monopoli in prost pretok blaga

    Člen 31/1 PES:

    1. Države članice prilagodijo vse državne monopole tržne narave, s čimer zagotovijo, da je odpravljena vsakršna diskriminacija glede pogojev nabave in trženja blaga med državljani držav članic.

    Določbe tega člena se uporabljajo za vse organe, s katerimi država članica pravno ali dejansko, neposredno ali posredno nadzoruje, določa ali občutno vpliva na uvoz ali izvoz med državami članicami. Te določbe se uporabljajo tudi za monopole, ki jih država prenese na druge.


    Namen lena 31 pes

    Namen člena 31 PES

    DČ preprečiti uporabo njihovih ekonomskih monopolov za protekcionistične namene in s tem oblikovanje ovir prostemu pretoku blaga;

    Sodišče ES (Costa / ENEL, 6/64): člen 31 PES (tedaj 37) prepoveduje vse ukrepe, katerih cilj ali učinek je diskriminacija med državljani držav članic, kar zadeva pogoje nabave in prodaje blaga preko monopolov ali teles, katerih dejavnost so transakcije glede tržnega proizvoda, ki je lahko predmet konkurence in trgovine med državami članicami in ki predstavlja znaten del te trgovine.


    Opredelitev dr avnega monopola

    Opredelitev državnega monopola

    • Člen 31 PES se nanaša na državne monopole ekonomske narave;

    • zajema »vsa telesa, preko katerih država bodisi neposredno ali posredno nadzoruje, določa ali znatno vpliva na uvoz ali izvoz med državami članicami.«(Manghera, 59/75)

    • 2 elementa:

      • ORGANSKI:

        • opravljanje gospodarske dejavnosti (trgovina z blagom, ne storitve!),

        • država odločilno vpliva na njeno izvajanje:

          • Izvor monopola v zakonu;

          • Ekskluzivnost dejavnosti varovana s pravom;

      • FUNKCIONALNI

        • Vpliv na trgovino med DČ

          • Ekskluzivnost dobave vsaj za 65% nacionalnih potreb (EK proti Grčiji, C-347/88)


    Skladnost ekskluzivnih pravic s l 31 pes

    Skladnost ekskluzivnih pravic s čl. 31 PES

    • Člen 295: »Ta pogodba nima vpliva na pravila držav članic, ki urejajo sistem lastništva.«

    • Člen 31 PES zahteva prilagoditev državnih monopolov ekonomske narave;

    • Ta prilagoditev lahko zahteva odpravo nekaterih monopolov (Manghera, 59/75);

    • 2 vidika prepovedi diskriminacije:

      • Diskriminacija blaga (Franzén, C‑189/95)

        • ovire po členu 25, 28 ali 30 PES,

        • določanje prodajnih cen, omejujoča JN…

      • Diskriminacija proizvajalcev (EK/Francija, C-159/94)

        • trgovci iz drugih DČ imajo možnost ponujati svoje proizvode strankam po svoji izbiri v DČ, kjer monopol obstaja;

        • potrošniki v DČ monopola imajo pravico, da nabavijo blago od trgovcev iz drugih DČ.


    Opravi ljivost omejujo ih dr avnih monopolov

    Opravičljivost omejujočih državnih monopolov

    Sodišče ES sprva uporabljalo člen 30 PES;

    Od leta 1997 (EK/Francija, C-159/94) pa člen 86/2 PES:

    »Podjetja, pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, oziroma podjetja, ki imajo značaj dohodkovnega monopola, ravnajo po pravilih iz te pogodbe, zlasti po pravilih o konkurenci, kolikor uporaba takšnih pravil pravno ali dejansko ne ovira izvajanja posebnih nalog, ki so jim dodeljene. Razvoj trgovine ne sme biti prizadet v takšnem obsegu, ki bi bil v nasprotju z interesi Skupnosti.«


    6 pogojev za upravi enost

    6 pogojev za upravičenost

    Zadevni subjekt mora biti podjetje v smislu konkurenčnega prava ES;

    podjetje biti 'pooblaščeno' za izvajanje storitev splošnega gospodarskega pomena;

    opravljanje 'storitev splošnega gospodarskega pomena‘ - obstoj posebnih značilnosti dejavnosti;

    test nujnosti;

    test sorazmernosti;

    ne sme biti razvoj trgovanja prizadet v takšnem obsegu, ki bi nasprotoval interesom Skupnosti: dokaz neznatnega učinka na meddržavno trgovino;

    Restriktivna razlaga;

    DOKAZNO BREME je na državi članici.


    Slovenski primer omejujo ega dm

    Slovenski primer omejujočega DM

    • Pravilnik o cepljenju (1999) – 5. člen:

      “se sme cepljenje in zaščita s specifičnimi imunoglobulini izvajati le s preparati, ki jih uvaža, nabavlja, skrbi za državno kontrolo njihove kakovosti, centralno shranjuje in razdeljuje Inštitut za varovanje zdravja.”

    • Pravilnik o imunoloških zdravilih (2001) – 3. člen:

      »Pravno osebo za opravljanje dejavnosti prometa na debelo z imunološkimi zdravili, kamor sodijo cepiva, toksini, alergeni in serumi, imenuje minister, pristojen za zdravstvo.«

    • V nasprotju s členom 31 PES, nesorazmerno;

    • Bolje: sistem uvoznih dovoljenj;

    • Zgled: zadeva Hanner, C-438/02.


    Spremembe pravilnika o cepljenju 2006

    Spremembe pravilnika o cepljenju (2006)

    Člen 5:

    »Cepljenje in zaščita s specifičnimi imunoglobulini se izvaja z zdravili, ki so v prometu v skladu s predpisi, ki urejajo zdravila, in ki jih uvažajo ali z njimi opravljajo promet na debelo pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje za uvoz oziroma promet z zdravili na debelo v skladu s predpisi, ki urejajo zdravila.«


    Pretok blaga v prihodnje

    Pretok blaga v prihodnje…

    • Sporočilo Komisije – Notranji trg blaga: temelj konkurenčnosti Evrope, KOM (2007)35 končno.

      • Notranji trg blaga deluje dobro…

      • tri večje ovire za prost pretok blaga, ki jih postavljajo države članice:

        • Raznoliki tehnični standardi;

        • Zapleteni in večkratni postopki za oceno skladnosti proizvodov;

        • Težave s čezmejnim prevozom avtomobilov:

          • Največ pritožb;

          • Obremenjujoči postopki homologacije in registracije (počasni, preobširna birokracija…);

    • EK podala 4 predloge pravnih aktov.


    Nov sve enj ukrepov ek

    Nov sveženj ukrepov EK

    • Sklep št. 768/2008/ES o skupnem okviru za trženje proizvodov;

    • Razlagalno sporočilo o postopkih za registracijo motornih vozil s poreklom iz druge države članice (SEC(2007) 169 konč.)

    Uredba 764/2008 o določitvi postopkov za uporabo nekaterih nacionalnih tehničnih pravil za proizvode, ki se zakonito tržijo v drugi državi članici;

    Uredba 765/2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov;


    Potrdilo o skladnosti vozil s predpisi es

    Potrdilo o skladnosti vozil s predpisi ES

    • Direktiva 2007/46/ES o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil:

      • Implementacijski rok potekel 29. aprila 2009;

    • Olajšane formalnosti glede pridobitve potrdila o skladnosti;

    • Potrdilo se uporablja za vsa nova vozila, ki so po 29. aprilu 2009 dobila potrdilo o skladnosti s predpisi ES;

    • Potrdilo o skladnosti je obvezno za registracijo vseh novih vozil v vseh DČ;

    • Potrdilo o skladnosti je administrativni dokument, ki ga kupcu izroči proizvajalec;

      • potrjuje, da vozilo izpolnjuje vse tehnične predpise, ki veljajo v EU in je posledično v prostem kroženju v vseh DČ;

      • omogoča registracijo vozila v vseh DČ;

      • vključuje okoljske podatke, ki so vse pogosteje potrebni za davčne namene.


    Ustavni pogled na prost pretok blaga

    Ustavni pogled na prost pretok blaga

    • 2 nasprotna trenda v Z. Evropi:

      • Internacionalizacija

      • Lokalizacija

    • Jean Monnet:

      “Suverene nacije preteklosti ne morejo več reševati problemov sedanjosti: ne morejo zagotoviti lastnega napredka ali nadzorovati svoje prihodnosti.”

    • Jens-Peter Bonde:

      »EU se razvija v centralizirane, nedemokratične Združene države Evrope.«


    Na ela delitve pristojnosti med eu in dr av lanic

    NAČELA DELITVE PRISTOJNOSTI MED EU IN DRŽAV ČLANIC

    • Člen 5 PES določa:

      »Skupnost deluje v mejah pristojnosti in ciljev, ki jih določa ta Pogodba.

      Skupnost na področjih, ki niso v njeni izključni pristojnosti, ukrepa v skladu z načelom subsidiarnosti, vendar le če in kolikor države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predlaganih ukrepov in jih torej zaradi obsega in učinkov predlaganih ukrepov laže doseže Skupnost.

      Noben ukrep Skupnosti ne sme prekoračiti okvirov, ki so potrebni za doseganje ciljev te Pogodbe.«

    • Drugi odstavek člena 1 PEU določa:

      »Ta Pogodba označuje novo stopnjo v procesu oblikovanja vse tesnejše zveze med narodi Evrope, v kateri se odločitve sprejemajo v kar najtesnejši povezavi z državljani.«


    Na elo prenosa pristojnosti

    Načelo prenosa pristojnosti

    • Numerus clausus pristojnosti

    • EU nima Kompetenz-Kompetenz

    • Kdo je nosilec suverenosti?

    • Prenos s spremembo pogodbe

    • Potreba po pravni osnovi aktov ES

      • predpostavka za veljavnost akta (45/86, EK proti Svetu):

        “čeprav neopredelitev konkretne določbe Pogodbe nujno ne predstavlja kršitve bistvenih procesnih predpostavk, v kolikor je pravno osnovo za ukrep mogoče določiti iz drugih delov ukrepa, pa je takšna izrecna navedba nujna, v kolikor brez nje zadevne stranke in Sodišče niso prepričane glede natančne pravne osnove.


    Na elo subsidiarnosti

    Načelo subsidiarnosti

    • EU je na področjih, ki niso v njeni izključni pristojnosti, pristojna ukrepati le, če države članice ne morejo zadovoljivo doseči zasledovanih ciljev;

    • 2-delni test:

      • cilji predlagane zakonodaje ne morejo biti učinkovito doseženi na ravni držav članic in

      • so lahko upoštevajoč obseg in učinke predlagane zakonodaje lažje (bolje) doseženi na ravni Skupnosti;

    • Katere pristojnosti so/niso v izključni pristojnosti EU?


    Vrste pristojnosti

    Vrste pristojnosti

    • Izključne pristojnosti EU: carinska unija, skupna trgovinska politika, skupna valuta, pravila konkurence na notranjem trgu…

    • Deljene pristojnosti EU in DČ: notranji trg, kmetijstvo, okolje, potrošniki, promet, energetika, varnost-svoboda-pravičnost…

    • Podporne pristojnosti EU: izobraževanje, turizem, kultura…

    • Izključne pristojnosti DČ: dedno, družinsko, kazensko pravo – razen čezmejnih situacij


    Na elo sorazmernosti

    Načelo sorazmernosti

    • ukrepi Skupnosti ne smejo preseči meje, ki je nujna za doseganje ciljev Pogodbe

    • Soft-law ima prednost pred zavezujočim pravom, direktive pred uredbami, minimalna harmonizacija prednost pred izčrpno harmonizacijo


    Kako je z notranjim trgom

    Kako je z notranjim trgom?

    • So DČ prenesle pristojnost na EU?

    • Je ta pristojnost izključna?

      • Centralizem preko zakonodaje

        • Izčrpna harmonizacija

        • Visoki standardi pri minimalni harmonizaciji;

      • Centralizem preko sodne prakse Sodišča ES

        • Dassonville formula,

        • ozka razlaga sorazmernosti,

        • TODA: Keck – usmeritev k decentralizmu;

    • Ali se načelo subsidiarnosti uporablja za področje notranjega trga?

      • SES v Bosman C-415/93: NE

      • Težava za nacionalno tradicijo in ohranjanje raznolikosti.


    Evropa zdru ena v raznolikosti

    “Evropa združena v raznolikosti”

    Sodnik Sodišča ES Jann:

    »Danes se Sodišče ES zaveda, da morajo sodniki izvajati določeno ravnotežje, da bi bil notranji trg uspešen. Po eni strani moramo storiti vse, kar je v naši moči, da zmanjšamo ovire, obenem pa se moramo tudi zavedati, da obstajajo nacionalni interesi, ki jih je potrebno zavarovati, tudi ko to varstvo pomeni ohranitev nekaterih omejitev in motenj pri delovanju idealnega notranjega trga.«

    Evropska komisija (Sporočilo 2007):

    “decentralizacija notranjega trga”


    Vaje za izpit

    Vaje za izpit

    Pojasnite, ali obstajajo kakšne izjeme, pod katerimi so nekatere dajatve z enakim učinkom, kot ga imajo carine, kljub omejujoči naravi dopustne!

    Argumentirajte (ne/delno)pravilnost trditev:

    Člen 28 PES podeljuje pravice in nalaga obveznosti za zasebne subjekte;

    Pravo ES prepoveduje nacionalna pravila glede oglaševanja blaga;

    Neobstoj diskriminacije danes ne zadostuje več, da bi države članice opravičile nacionalna tržna pravila, ki omejujejo prost pretok blaga;

    Tudi nacionalna pravila glede minimalnih in maksimalnih cen blaga lahko kršijo člen 28 PES;

    Tudi za blago, ki je proizvedeno izven EU, velja prost pretok na ozemlju notranjega trga EU.


    Primer

    Primer:

    Republika Slovenija je na podlagi novele Zakona o javnih cestah (ZJC) sprejela uvedbo vinjet, s katero se spreminja dosedanji način plačevanja cestnine, in sicer se za vozila, katerih teža ne presega 3.500 kg namesto dosedanjega plačila cestnine glede na dejansko uporabo, uvaja plačilo cestnine za določen čas. Z vinjetami je tako možno plačati cestnino za uporabo cestninske ceste za posamezno koledarsko leto ali za šest zaporednih mesecev (9. odstavek 11a. člena ZJC). Namen uvedbe vinjet je na podlagi predloga Vlade RS odprava zastojev na cestninskih postajah, zmanjšana poraba goriva, zmanjšano onesnaževanje okolja in večja varnost prometa.

    Družba Sporting ima v Budimpešti manjšo trgovino s športno opremo. Glede na dejstvo, da se oprema za zimske športe in oprema za poletne športe med seboj bistveno razlikuje, družba blago za svojo trgovino dobavlja dvakrat letno (pred začetkom poletne sezone in pred začetkom zimske sezone). Blago dobavlja iz Republike Italije z lastnim prevozom s kombijem (pod 3.500 kg) preko Republike Slovenije. Kljub dejstvu, da družba Sporting blago dobavlja le dvakrat letno, je dolžna v Republiki Sloveniji plačati cestnino v enaki višini, kot če bi cestninske ceste uporabljala vsak dan in celo leto. Svetujte družbi Sporting!


    Argumentirajte ne delno pravilnost trditev

    Argumentirajte (ne/delno)pravilnost trditev:

    • Dajatve z enakim učinkom carinam in ukrepe z enakim učinkom količinskim omejitvam Sodišče ES razlaga na podoben način;

    • Obvezne zahteve po pravilu rule of reason iz zadeve Cassis de Dijon () so taksativno navedene (zaprti razred zahtev);

    • V kolikor primerjana proizvoda (domač in uvoženi) nista niti podobna, niti konkurenčna, se ne more uporabiti člen 90 PES, da bi izpodbijali morebitno davčno diskriminacijo uvoženega proizvoda;

    • Predpisovanje maksimalnih cen s strani držav članic krši člen 28 PES;

    • Države članice so v vseh primerih posredno odgovorne za ravnanje zasebnih subjektov, ki kršijo pravila prostega pretoka blaga.


    Primer1

    Primer:

    KoolDok d.o.o. je slovensko podjetje, ki prodaja farmacevtske proizvode preko interneta. Njihovo spletno mesto je odobril in ga nadzira slovenski pristojni urad. Od leta 2004 je KoolDok d.o.o. na prodaj ponujal zdravila, ki se izdajajo samo na zdravniške recepte, in zdravila, ki so v prosti prodaji, in sicer v nemškem jeziku na spletni strani www.deutsch-KoolDok.com končnim potrošnikom v Nemčiji. Posamezna zdravila so razdeljena na proizvodne skupine kot npr.: Zdravila proti bolečinam, Zdravila za pritisk, Zdravila proti raku, Zdravila za imuniteto, za znižanje holesterola itd.

    Nemško združenje za zaščito potrošnikov je proti temu načinu prodaje vložilo tožbo pri nemškem sodišču. Zatrjuje namreč, da takšen način prodaje ne zagotavlja zadostne zaščite potrošnikov in je zato v nasprotju z nemškim nacionalnim pravom.

    Svetujte KoolDok d.o.o.!


    Prosti pretok blaga

    • Pojasnite pravni status nacionalnih pravil glede oglaševanja blaga v okviru pravil o prostem pretoku blaga v EU!

    • Argumentirajte (ne/delno)pravilnost trditev:

      • Člen 28 PES podeljuje pravice in nalaga obveznosti za zasebne subjekte;

      • Prepoved carin in dajatev z enakim učinkom iz člena 25 PES nima nobenih izjem;

      • V primeru konflikta med pravili o prostem pretoku blaga in temeljnimi človekovimi pravicami prevladajo slednje;

      • Glede na sodno prakso Sodišča ES države članice EU ne smejo zahtevati označb geografskega porekla blaga;

      • Tudi za blago, ki je proizvedeno izven EU, velja prost pretok na ozemlju notranjega trga EU.


    Primer2

    Primer:

    • Slovensko podjetje Koko, d.o.o. izdeluje čokoladne tablice in jih želi prodajati v Avstriji. Podjetje je začelo reklamirati svojo čokolado v avstrijskih medijih in je po kratkem času podaljšalo tablice za 10%. Čokolada je bila ovita z rdečo nalepko, na kateri je bilo napisano "10% mehr". Ta rdeča nalepka je pokrivala 30% ovitka čokolade.

    • Avstrijski urad za varstvo potrošnikov želi prepovedati prodajo te čokolade na podlagi dveh razlogov:

      • nalepka krši avstrijski zakon o lojalni konkurenci, ki varuje potrošnike. Urad meni, da bo nalepka zavedla potrošnike, da bodo mislili, da je čokolada večja za 30% in ne za 10%.

      • da čokoladne tablice vsebujejo določene kemične sestavine, ki lahko povzročijo raka.

    • Svetujte slovenskemu podjetju, ali mu pravo EU daje pravno zaščito pred avstrijskimi ukrepi!


    Primer3

    Primer:

    Irska je z zakonom iz leta 2009 prepovedala vsakršno oglaševanje tobačnih izdelkov, tako po radiu in televiziji, kot tudi v časopisih in publikacijah, ki so namenjene trgovini na debelo. Ste pravnik v podjetju Cigarillos d.d., ki je na trg uvedlo novo vrsto tobačnih izdelkov. Zaradi irske zakonodaje, katere domnevni cilj je zaščita zdravja ljudi, imate velike težave pri plasiranju proizvodov na trg te države.

    S sklicevanjem na relevantna pravna pravila iz Pogodbe o ES in sodne prakse Sodišča ES svetujte podjetju, ali jim lahko morda pravo ES pomaga pri dostopu na trg Irske!


    Predlogi tem seminarskih nalog

    Predlogi tem seminarskih nalog

    Posodobitev carinske zakonodaje EU;

    Omejitve pretoka trošarinskega blaga;

    Opravičevanje davčne diskriminacije blaga (po GATT in PES);

    Sejmi in razstave blaga ter pravila prostega pretoka;

    Analiza Uredbe 764/2008/ES;

    Analiza Uredbe 765/2008/ES;

    Reforma člena 29 PES;

    Človekove pravice kot izjema prostemu pretoku blaga;

    Primerjava postopkov notifikacije ovir PPB s strani DČ;

    Prost pretok orožja v EU;

    Prost pretok vozil v EU;

    Omejevanje internetne prodaje zdravil in PPB;

    Uporaba pravila Keck za načine uporabe blaga;

    Horizontalni neposredni učinek člena 28 PES;

    Keck in dopustnost harmonizacijske zakonodaje za načine prodaje…


    Predlogi tem magistrskih nalog

    Predlogi tem magistrskih nalog

    Davčna diskriminacija blaga po pravilih EU in STO;

    Učinki evropskih standardov na prost pretok blaga v EU;

    Prilagajanje ekskluzivnih pravic državnih monopolov ekonomske narave v luči prostega pretoka blaga v EU;

    Avtomobili kot blago v prostem pretoku na trgu EU;

    Odprava tehničnih ovir trgovini po EU in WTO TBT;

    Nacionalne omejitve oglaševanja v luči prostega pretoka blaga v EU;

    Konvergenca pravil EU glede štirih svoboščin notranjega trga…


  • Login