ORTOPEDIJA

ORTOPEDIJA PowerPoint PPT Presentation


  • 1113 Views
  • Updated On :
  • Presentation posted in: General

Download Presentation

ORTOPEDIJA

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Presentation Transcript


1. ORTOPEDIJA Asist. Dr. Robert Koak, dr. med. Ortopedska klinika Ljubljana

3. SPLONI DEL ORTOPEDIJE 1. UVOD

4. Izraz ortopedija - Nicolas Andry 1741 (Ortopedija ali umetnost preprecevanja in odpravljanja telesnih deformacij pri otroku) ORTHOS (raven, zravnan, pravilen) + PAIDON (otrok) = ORTOPEDIJA Ortopedija je posebna veja medicine, katere naloga je proucevanje, odkrivanje, preprecevanje in zdravljenje bolezni, deformacij in pokodb gibal

5. ZGODOVINSKI MEJNIKI Ortopedske bolezni so stare kot clovetvo Hipokrat pred 2500 leti (izpah kolka, skolioze) Galen 2 stoletje (opis in terminologija deformacij hrbtenice lordoza, kifoza) 1780 prva ortopedska ustanova v Orbeu v vici 18 stoletje: zdravljenje z mehanicnimi pripomocki 19 stoletje: pricetek operativne terapije (1831 uspena podaljava Ahilove tetive Stromayer) Druga polovica 19. stoletja anestezija, antisepsa, mavec (1852), RTG arki 20 stoletje antibiotik (1929), moderna ortopedija

6. SLOVENSKI ZGODOVINSKI MEJNIKI 1923 ustanovitev ortopedskega pododdelka (Intitut za zdravljenje ortopedskih primerov pod vodstvom dr. Minarja prvi slovenski ortoped) 1945 ustanovitev Ortopedske klinike v Ljubljani (prof. dr. Bogdan Brecelj) Specialna bolnica za kostno tuberkulozo v Valdoltri Ortopedski oddelki v Mariboru, Celje, Slovenj Gradec, Jesenice, empeter, Nova Gorica

7. SPLONI DEL ORTOPEDIJE 2. OSNOVE DIAGNOSTIKE V ORTOPEDIJI

8. ANAMNEZA KLINICNI PREGLED DIAGNOSTICNE METODE

9. ANAMNEZA (zbir vseh podatkov bolnika) Druinska anamneza (razvojne nepravilnosti, revmatizem, tuberkuloza, maligna obolenja) Prejnje bolezni (bolezni, pokodbe, operacije, maligne bolezni) Sedanja bolezen Socialna anamneza (delovno mesto, poklic, razvade)

10. KLINICNI PREGLED Inspekcija (ogled) Palpacija in perkusija (otipavanje, potrkavanje) Auskultacija (posluanje)

11. KLINICNI PREGLED Meritve gibljivosti sklepa: - fleksija (upogib sklepa) - ekstenzija (iztegnitev sklepa) - abdukcija (odmik) - addukcija (primik) - antefleksija (dviganje iztegnjenega uda navzpred) - retrofleksija (dviganje iztegnjenega uda navzad) - zunanja in notranja rotacija - pronacija in supinacija

12. KLINICNI PREGLED Gibljivost zgornje okoncine

13. KLINICNI PREGLED Gibljivost hrbtenice - opisno (predklon do glenjev) - meritev po Schobru (ledvena hrbtenica) in Ottu (prsna hrbtenica)

14. KLINICNI PREGLED Gibljivost spodnje okoncine

15. KLINICNI PREGLED Specialne meritve: - meritve doline spodnjih okoncin 1. s podlaganjem decice pod krajo nogo do izenacitve nagiba medenice (viina anteriornih iliakalnih spin)

16. KLINICNI PREGLED Specialne meritve: - meritve doline spodnjih okoncin 2. - razdalja spina iliaca anterior superior notranji maleol (absolutna dolina) - razdalja popek notranji maleol (relativna ali funkcionalna dolina)

17. KLINICNI PREGLED Specialne meritve: - meritve obsega okoncin

18. KLINICNI PREGLED Ugotavljanje nestabilnosti sklepov

19. KLINICNI PREGLED Okvirni nevroloki pregled - senzibiliteta (obcutek za dotik) - motorika (ocena miicne moci) - refleksi

20. KLINICNI PREGLED Okvirni nevroloki pregled - senzibiliteta (pregled po dermatomih)

21. KLINICNI PREGLED Okvirni nevroloki pregled - motorika (ocena miicne moci po miotomih)

22. KLINICNI PREGLED Okvirni nevroloki pregled - motorika (lestvica miicne moci) 0 = ni kontrakcije (mrtva miica - plegija) 1 = miica se skrci, vendar ni giba 2 = moen je gib, vendar ne proti tei 3 = moen je gib proti tei 4 = moen gib proti manjemu uporu 5 = normalna miicna moc

23. KLINICNI PREGLED Okvirni nevroloki pregled - motorika (ocena nivoja okvare)

24. KLINICNI PREGLED Okvirni nevroloki pregled - refleksi : refleks bicepsa, tricepsa, patelarni, ahilov refleks) : refleks je lahko ugasel, oslabel, pojacan)

25. DIAGNOSTICNE METODE RTG slikanje Magnetna resonanca, CT, Mielografija Ultrazvok

26. DIAGNOSTICNE METODE Izotopske preiskave scintigrafija skeleta (v krvno ilo vbrizgani radioaktivni izotop se kopici na mestu okvare, bolezni v kosti). Pomembna za odkrivanje kostnih tumorjev, metastaz, vnetja, obrabe sklepov

27. DIAGNOSTICNE METODE Izotopske preiskave scintigrafija skeleta

28. DIAGNOSTICNE METODE Laboratorijske preiskave (levkociti, CRP, sedimentacija, alkalna in kisla fosfataza) Posebne preiskave (preiskave punktatov, Mantoux test, citologija, histologija, EMG)

29. SPLONI DEL ORTOPEDIJE 3. ZDRAVLJENJE ORTOPEDSKIH BOLEZNI

30. KONZERVATIVNO ZDRAVLJENJE OPERATIVNO ZDRAVLJENJE

31. KONZERVATIVNO ZDRAVLJENJE Zdravljenje z zdravili - analgetiki delujejo proti bolecini (Lekadol, Tramal) - nesteroidni antirevmatiki delujejo proti bolecini in protivnetno (Naklofen, Ibuprofen, Ketonal) - antibiotiki zdravljenje bakterijskih okub - kortikosteroidi blokade (Kenalog, Flosteron)

32. KONZERVATIVNO ZDRAVLJENJE Fizikalno zdravljenje fizioterapija (telesne vaje, masae, razgibavanje, PEARL, UKV, TENS, hidroterapija) mavec (kalcijev sulfat na povoju)

33. Vrste mavca

34. Vrste mavca Imobilizacijski mavec (zlom kosti, zvini) Redresijski (korekcijski) mavec (deformacije)

35. Zapleti po namestitvi mavca Nekroze (izboceni deli telesa peta, gleenj, olekranon, pogacica) Motnje prekrvavitve Pokodbe ivcev (peronealni ivec, radialni ivec) IZREZ ALI MENJAVA MAVCA!

36. KONZERVATIVNO ZDRAVLJENJE Zdravljenje z ortopedskimi pripomocki ortoze proteze

37. Ortopedski pripomocki Ortoze - izbolja funkcijo delu telesa

38. Ortopedski pripomocki Proteze - nadomesti manjkajoci del telesa - proteze za zgornje in spodnje okoncine - kozmeticne in delovne proteze

39. SPLONI DEL ORTOPEDIJE 4. RAZVOJNE IN FUNKCIONALNE ZAKONITOSTI GIBAL

40. NORMALNA RAST Embrionalna faza (do 8. tedna nosecnosti) Fetalna faza (od 8. tedna do rojstva) Zgodnje otrotvo (od rojstva do 2. leta starosti) Otroko obdobje (od 2. leta do adolescence) Adolescenca (vmesna faza do zrelosti)

41. Embrionalna faza (do 8. tedna) Jajcece + semencica gameta morula blastocista (se zasidra na maternico) Organogeneza od 3. 8. tedna Nevralni kanal se zapre folna kislina! Do konca faze ima e cloveko podobo, velik 20mm) Genetske napake,teratogeni dejavniki (alkohol)

42. Fetalna faza (od 8. tedna do rojstva) 12. teden dolocen spol, velik 50mm 16. teden osifikacija kosti, razviti sklepi (gibanje), velik 100mm 20 tednov velik 16cm

43. Zgodnje otrotvo (od rojstva do 2. leta starosti) Razvojne posebnosti - plosko stopalo - obracanje stopala navznoter ali navzven - noge na O ali X Niso deformacije, ne potrebujejo zdravljenja

44. Otroko obdobje (od 2. leta do adolescence) Rast je nekoliko pocasneja Zgornji okoncini in stopala rastejo hitreje Na rast vplivajo - endokrini dejavniki - prehrambeni dejavniki - metabolicni dejavniki - genetski dejavniki

45. Adolescenca (od pubertete do zrelosti) Nekatere bolezni (skolioza, zdrs epifize glavice stegnenice, disekantni osteohondritis, spredaj bolece koleno, osteosarkom, Ewingov sarkom) burno obdobje Pomen psihosocialnih dejavnikov

46. NENORMALNA RAST Kongenitalne (genetske) bolezni - monogene bolezni: 1. avtosomne bolezni (avtosomni kromosomi) - dominantno (ahondroplazija pritlikavost) - recesivno (mukopolisaharidoze) 2. vezane na spolne kromosome (x-kromosom) - dominantno (vitamin D-rezistentni rahitis) - recesivno (hemofilija, Duschenova miicna distrofija) - poligene bolezni (skolioza, prirojeni izpah kolka, Perthesova bolezen)

47. NENORMALNA RAST Endokrini dejavniki (hormoni) Metabolni dejavniki (rahitis) Vplivi okolja: 1. teratogeni dejavniki - rentgensko sevanje - vplivi nekaterih zdravil (Talidomid) - bolezni matere (rdecke) 2. travmatski dejavniki (teek porod, pokodbe) 3. vnetja 4. asimetricni porti (tenis)

48. Zakon maksimum-minimum (telo skua doseci maksimalno trdnost z minimalno kolicino materiala) Wolffov zakon transformacije kosti (kost se gradi tam kjer je potrebna in razgrajuje kjer ni potrebna)

49. SPLONI DEL ORTOPEDIJE 5. PRIROJENE IN RAZVOJNE NEPRAVILNOSTI GIBAL

50. PRIROJENE NEPRAVILNOSTI Prirojene nepravilnosti so motnje telesnih oblik ali funkcij, ki so prisotne e ob rojstvu - malformacije (zgodaj v embrionalnem ivljenju preden so organi in okoncine razviti) - deformacije (nastanejo v fetalnem obdobju, ko so bili organi in okoncine e razviti) Lahko so sistemske (generalizirane) ali lokalne nepravilnosti

51. PRIROJENE NEPRAVILNOSTI (vzroki za nastanek) Endogeni (genetski vzrok): - dominantno dedovanje - recesivno dedovanje Eksogeni (vplivi okolja): - virus rdeck - Talidomid (amelije) - RTG sevanje Kombinacija obeh

52. PRIROJENE NEPRAVILNOSTI Aplazija organ se ne razvije Hipoplazija organ je manji Hiperplazija organ je vecji Displazija organ je nepravilno razvit Polidaktilija vecje tevilo prstov

53. PRIROJENE NEPRAVILNOSTI (delitev) Glede na etiopatogenezo: - znan povzrocitelj - neznan povzrocitelj Patoloka klasifikacija: - motnje v razvoju hrustancnega tkiva - motnje v razvoju kostnega tkiva - motnje meanega tipa

54. AHONDROPLAZIJA (pritlikavost)

55. AHONDROPLAZIJA (pritlikavost) Prirojena motnja (monogeno dominantno dedovanje) Znacilna je pritlikava rast

56. AHONDROPLAZIJA (pritlikavost) Motena je enhondralna osifikacija dolgih cevastih kosti in lobanjske baze (proliferativna cona rastnega hrustanca) Rast plocatih kosti je normalna perihondralna osifikacija (lobanja, rebra, vretenca, medenica)

57. AHONDROPLAZIJA (klinicna slika) Kratke okoncine, predvsem njihovi zgornji deli, kratki prsti Trup in lobanja normalna Nesorazmerje med trupom in okoncinami Varusne deformacije kolen (kolena na O) Povecana ledvena lordoza in prsna kifoza

58. AHONDROPLAZIJA (klinicna slika) Uvlecen predel nosnega korena (motena rast lobanjske baze) Kvadratasta oblika obraza

59. AHONDROPLAZIJA (klinicna slika) Pogosto je prisotna zoitev hrbtenicnega kanala (stenoza) Normalno inteligentni Veseljaki, pogosto depresivni

60. AHONDROPLAZIJA (zdravljenje) Vzrocnega zdravljenja ni Operativno zdravljenje: - korekcija krivih okoncin - operativno zdravljenje zoitve hrbtenicnega kanala - podaljave udov

61. AHONDROPLAZIJA

62. DISHONDROPLAZIJA (Bolezen Ollier) Motnja v razporedu in razvoju hrustancnega tkiva v predelu rastne ploce Hrustancne celice so nakopicene v obliki hrustancnih tumorjev - enhondromi

63. DISHONDROPLAZIJA (Bolezen Ollier) Klinicna slika je zelo raznolika Pogosto motena rast telesa na eni strani s prikrajavami udov Raznolike deformacije delov telesa Pogosto se tumorji spremenijo v rakaste tumorje

64. DISHONDROPLAZIJA (Bolezen Ollier) Zdravljenje: - odstranitev tumorja in polnitev s kostjo - podaljevanje udov - korekcije deformacij - opazovanje (pogosto rakasta preobrazba tumorja)

65. OSTEOHONDROMATOZA (eksostoze) Nepravilen razpored dela rastnega hrustanca Tvori se kostni izrastek, ki raste s povrine kosti vstran Podoben vricku cvetace z ozko bazo Rast izrastka se preneha z zakljuckom rasti

66. OSTEOHONDROMATOZA (eksostoze) Klinicna slika: - asimptomatski (brez teav) - bolecine - okvare ivcev, il - preskoki tetiv, miice Zdravljenje: - odstranitev izrastka, ce moti

67. PRIROJENA LOMLJIVOST KOSTI (Osteogenesis imperfecta) Bolezen je prirojena in dedna Posledica motnje tvorbe kolagenskih vlaken Posledicno so kosti krhke in se lomijo Zlomi so lahko prisotni e ob rojstvu ali pa se zlomi zacnejo kasneje

68. PRIROJENA LOMLJIVOST KOSTI (Osteogenesis imperfecta) Klinicna slika: - pogosti zlomi kosti - modre belocnice - ohlapnost sklepov - deformacije zaradi zlomov - skolioze Zdravljenje: - opornice - operacije zlomov

69. SPLONI DEL ORTOPEDIJE 6. SISTEMSKE BOLEZNI SKELETA

70. VLOGA KOSTI Opora telesu Zacita organov (lobanja) Pripenjalice miic, vezi (so del gibalnega sistema) Tvorba krvnih celic (eritrociti, levkociti) Skladice mineralov (99% Ca, 90% P, 66% Mg)

71. Presnova mineralov v kosti Kalcij (Ca): - 99% vsega kalcija je v kosteh - kostem daje trdoto - strjevanje krvi, prenos ivcno-miicnih draljajev, pri krcenju miic, delovanje encimov, acido-bazno ravnoteje) - koncentarcija v krvi je uravnoteena (paratiroidni hormon, aktivna oblika vitamina D3 in kalcitonin)

72. Uravnavanje koncentracije Kalcija v krvi Aktivna oblika vitamina D3 - omogoca resorbcijo Kalcija v crevesju Paratiroidni hormon (hormon obcitnic) - poveca aktivnost osteoklastov (s tem se poveca raztapljanje kosti in s tem sprocanje Kalcija iz kosti v kri) - poveca pretvorbo vitamina D3 v aktivno obliko vitamina D3) Kalcitonin (citnicni hormon) - zavira aktivnost osteoklastov (s tem se zmanja raztapljanje kosti in s tem sprocanje Kalcija iz kosti v kri)

73. Uravnavanje koncentracije Kalcija v krvi

74. RAHITIS

75. RAHITIS Bolezen kostne presnove , ki nastane zaradi pomanjkanja kalcija pri dojenckih in majhnih otrocih kot posledica: - pomanjkanja vitamina D ali kalcija v hrani, - nezadostne resorbcije kalcija v crevesju (celiakija) - zaradi pomanjkanja UV svetlobe Zaradi zalog vitamina D v jetrih dojencka se rahitis do 6. meseca starosti ne pojavi

76. RAHITIS Zaradi pomanjkanja kalcija ni mona kalcifikacija matriksa v rastnem hrustancu in tako pretvorba v normalno kost Kosti so mehke in se zaradi pritiskov, tee krivijo - glavica zaleana (kraniotabes) - zadebeljeni predeli metafiz (glenji,zapestja,kolena) - deformiran prsni ko (kurje prsi) - ukrivljene dolge kosti (krive noge noge na O ali X) - kifoza hrbtenice - napihnjen trebuh, prebavne motnje

77. Rahitis

78. RAHITIS Zdravljenje: - preventivni ukrepi - visoki odmerki vitamina D - dieta bogata s kalcijem - soncenje - zdravljenje celiakije (glutenska dieta) - operativno zdravljenje posledic (osteotomije)

79. OSTEOPOROZA

80. OSTEOPOROZA Sistemska bolezen skeleta z zmanjanjem (atrofija) kostne mase redka kost Kolicina kostnega tkiva se kriticno zmanja in e pri minimalnih obremenitvah lahko pride do zlomov povecana lomljivost kosti 40 % ensk po menopavzi ima osteoporozo

81. OSTEOPOROZA Najpogosteji zlomi: - koeljnica ob zapestju - najprej - hrbtenicna vretenca - najpogosteji - kolk - najhuje posledice

82. OSTEOPOROZA (dejavniki tveganja)

83. OSTEOPOROZA Delitev: - sekundarne osteoporoze kot posledica neke bolezni ali stanja (gastrektomija, KOPB, uivanje kortikosteroidov, maligna obolenja, imobilizacija) - primarne osteoporoze

84. PRIMARNA OSTEOPOROZA juvenilna osteoporoza (zlomi vretenc v predpubertetnem obdobju, traja nekaj let, spontane mine) involutivna osteoporoza - postmenopavzalna osteoporoza (enske v klimakteriju kot posledica zmanjanega izlocanja estrogenov iz jajcnikov) - senilna osteoporoza (po 70 letu starosti pri obeh spolih)

85. OSTEOPOROZA (preventiva in zdravljenje) Primerna prehrana (kalcij, vitamin D) Fizicna aktivnost Gibanje na soncu Kajenje, alkohol, kava Merjenje kostne mase Zgodnje zdravljenje

86. SPLONI DEL ORTOPEDIJE 7. POSEBNOSTI V OBLIKI IN DELOVANJU GIBAL

87. CLOVEKOVA DRA Pokoncna dra je osnovna znacilnost cloveka, je individualno znacilna in se neprestano spreminja Na dro vpliva kostni sistem, ivcno-miicni sistem, psiholoki dejavniki Normalna dra je tista, pri kateri doseemo ravnoteje telesa v gibanju in mirovanju z najmanjim miicnim naporom in pri kateri so nosilne strukture cim bolj zacitene pred obrabnimi spremembami in pokodbami

88. RAZVOJ CLOVEKOVE DRE Novorojencek se rodi z zmerno kifoticno ukrivljeno hrbtenico in flektiranimi kolki Z dvigovanjem glavice se oblikuje vratna lordoza V nadaljnjem razvoju se iztegnejo noge v kolku Z vstajanjem se poveca nagib medenice in nato se izoblikuje ledvena lordoza in hrbtenica se kot steber dvigne iz medenice

89. CLOVEKOVA DRA Pokoncna dra je dinamicno stanje, ki se zoperstavlja tenosti in jo vzdrujemo s stalno aktivnostjo ivcno-miicnega sistema - telo neprestano lovi ravnoteje Dve vrsti miicne aktivnosti: - fazicna: v neki miici se naenkrat skrci vecje tevilo miicnih vlaken (za korekcijo vecjih premikov telesa) - tonicna: stalna miicna aktivnost manjega tevila miicnih vlaken, kar povzroca stalno miicno napetost (za vzdrevanje dre telesa)

  • Login