1 / 55

NORMALEN RAZVOJ OTROKA

NORMALEN RAZVOJ OTROKA. Nataša Jelerčič, dr.med. Normalen otrokov razvoj. Normalen gibalni razvoj Normalen kognitivni razvoj Razvoj govora Razvoj vida Razvoj sluha M. E. Brett: Paediatric Neurology, 3th ed.,1997 D. Neubauer: Nevrološki pregled novorojenčka, Ljubljana, 1997

Anita
Download Presentation

NORMALEN RAZVOJ OTROKA

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. NORMALEN RAZVOJ OTROKA Nataša Jelerčič, dr.med.

  2. Normalen otrokov razvoj • Normalen gibalni razvoj • Normalen kognitivni razvoj • Razvoj govora • Razvoj vida • Razvoj sluha M. E. Brett: Paediatric Neurology, 3th ed.,1997 D. Neubauer: Nevrološki pregled novorojenčka, Ljubljana, 1997 W.E.Nelson: Textbook of pediatrics;15th ed., 1996 R.S.Illingworth : Basic developmental screening screening 0-2 years www.therapy.edu.com/pedi/chapter

  3. Obdobje novorojenčka in dojenčka • Zdrav, donošen novorojenček v stanju mirne budnosti izkazuje primerno držo telesa in več vrstgibanja • Izkazuje dobro posturalno ravnotežje v legi na hrbtu • Posturalni tonus z okončinami od podlage • Značilen položaj popolne fleksije.

  4. Več vrst gibanja: • Refleksna in ritmična aktivnost • Številni refleksni odgovori in avtomatizmi – odraz delovanja filogenetsko starih delov živčevja – pomen v evoluciji – z razvojem kompleksnejšega, k cilju usmerjenega gibanja, aktivacija mlajših struktur, integracija refleksne aktivnosti • Spontano gibanje - zvijanje (writhing movements) - drencanje ( fidgetymovements)

  5. Neonatalni refleksi in avtomatizmi – OSNOVNE REAKCIJE • Odraz funkcioniranja na subkortikalnem nivoju – možganskego deblo • Znak nevrološke abnormnosti: • - odsotnost / asimetrija enega ali več neonatalnih refleksov • - prisotnost le teh, v času, ko bi se morali integrirati

  6. Sesalni refleks • Sproži ga predmet , ki ga novorojenček dobi v usta ( prsna bradavica, duda) • ključni pomen za preživetje • Integracija 6.- 12 .m • odsotnost = znak hude abnormnosti, zanesljiv napovednik psihomotorične retardacije E.M. Brett: Paediatric Neurology, 3th ed.,1997 D. Neubauer: Nevrološki pregled novorojenčka, Ljubljana, 1997 W.E.Nelson: Textbook of pediatrics;15th ed., 1996 www.therapy.edu.com/pedi/chapter

  7. Iskalni refleks (Rooting) in požiralni refleks • V tesni zvezi s sesalnim • Sproži ga dotik ust ali kože lic na katerikoli strani • Otrok obrne glavo v to smer in skuša vtakniti prst v usta, da bi ga sesal • Integracija 2.- 5. mesec • Odsoten – nedonošeni, abnormnost • Odsoten požiralni refleks – huda abnormnost

  8. Prijemalni refleks – palmarni in plantarni prijem • Z dotikom dlani ali stopala s prstom stisk pesti ali pokrčenje prstov na nogah • Včasih izzovemo babkinov palmo-mentalni refleks ( za spodbujanje neprehranskega sesanja in olajšanje hranjenja pri nedonošenih) • V evoluciji pomemben pri preživetju – refleksen oprijem matere • Izzveni oz. se integrira s pojavom hotenih gibov - pri 4. mesecih, plantarni pozneje 9.- 10.m • Perzistenca – znak okvare

  9. Morojev refleks ali reakcija zdrznjenja • Zvočni dražljaj, občutek nenadnega padca glavice • Najprej roke odroči in iztegne,razpre dlani, nato priroči, pokrči, stisne dlani v pest in začne jokati

  10. Morojev refleks • Asimetrija: poškodbe perif. živcev ( pareza plexus brachialisa ), hemiplegija • Hiperaktiven refleks – sindrom odvisnosti pri otroku • Izzvenevanje že po 4. tednu • Integracija – 5-6. mesec

  11. Avtomatizem prvinskega stopanja • Novorojenčka držimo pokonci, tako da se močno opira s stopali na podlago in ga nagnemo naprej začne samodejno hoditi • Presorecepcija v podplatih (hodi tudi po steni) • Integracija – 2. mesec

  12. Reakcija prestopanja • Sproži jo somatosenzorična informacija iz kože hrbtišča stopala • Če novorojenčka držimo pod pazduhama in mu dovolimo, da se s hrbtiščem stopala dotakne neke površine, bo refleksno dvignil nogo na površino • Integracija – 2. mesec • Asimetrija – lezija CŽS, poškodba perif. živca, mišična oslabelost • Enako reakcijo izzovemo tudi na roki

  13. Reakcija vzravnave • Če novorojenčka držimo pokonci tako, da se krepko opira na stopala, iztegne nogi v kolenih in se vzravna v trupu • Refleks sproži presorecepcija v podplatu, ne pa sam pokončen položaj ( tudi v vodoravnem visenju) • Integracija- 1.-2. mesec

  14. Odgovor na poteg – trakcijski refleks • Primemo otrokovi zapestji in ga iz ležečega položaja na hrbtu počasi povlečemo v sedeči položaj, pri čemer glavico počasi izravna in nekaj sekund zadrži v liniji s trupom • Pri potegu skrči komolce, kolena in gležnje • Stopnja kontrole glavice odvisna od starosti • Integracija 2. -5. mesec • Zaostajanje glavice ali odsotnost skrčenja udov = znak nenormalnosti

  15. Reakcija na poteg - trakcijo

  16. Nesimetrična tonična vratna refleksna aktivnost • Če otrok spontano obrne glavo v eno smer ( ali mu jo obrnemo pasivno), sta roka in noga na tej strani iztegnjeni, na drugi strani pa pokrčeni ( položaj mečevalca!) • V obdobju novorojenčka neizrazit • opaznejši v 2. mesecu življenja, najizrazitejši med 2.- 4. mesecem • v 4.- 6 mesecu se integrira • Pojačan pri CP in pri hudo zaostalem razvoju

  17. ATVRa

  18. Simetrična tonična vratna refleksna aktivnost • Če flektiramo glavico otroka, se v rokicah pojavi fleksija, noge ekstendira, pri ekstenziji pa obratno – ekstenzija zgornjih okončin in fleksija spodnjih • Integracija v 8. -12. mesec

  19. Refleks uvijanja trupa – Galantov refleks • V legi na trebuhu • Z dotikom – s prstom potegnemo vzdolž hrbtenice, hrbet se usloči na draženo stran • Integracija pri 2. m.,( včasih po 1. letu, lahko pozneje) • Pri nevrološki prizadetosti ga izvabimo z draženjem povsem stranskih delov kože hrbta • Določanje senzoričnega nivoja pri nekaterih okvarah hrbtenjače

  20. Spontano gibanje novorojenča in dojenčka • Endogeno generirana motorična aktivnost (spontano gibanje ploda) • Neinvazivna, ponovljiva diagnostična metoda – H. Prechtl ( opazovanje, snemanje, ocenjevanje) • Zanesljiv način odkrivanja zgodnje možganske okvare • Selekcija otrok za zgodnjo terapevtsko intervencijo

  21. Spontano gibanje • ZVIJANJE ( WRITHING MOVEMENTS) • DRENCANJE ( FIDGETY MOVEMENTS)

  22. ZVIJANJE ( WRITHING MOVEMENTS) • Celostno gibanje, nekaj sekund do minut • Zajame okončine in trup • Gibi udov velikih amplitud in počasni, spremenljive smeri in hitrosti, tekoči, kompleksni, elegantni

  23. DRENCANJE ( FIDGETY MOVEMENTS) • Najizrazitejše med 2. in 4. mesecem • Rotirajoči gibi vratu, trupa in okončin – zlasti distalno • Gibi majhnih amplitud, zmerne hitrosti, različnih smeri, daje vtis nemira • Pojav drencanja dober pokazatelj normalnega razvoja, odsotnost zanesljiv znak nevrološke okvare

  24. Abnormni vzorci spontanega gibanja • Borno spontano gibanje( poorrepertoir) • Sinhrono krčevito gibanje(crampingsynchronized) • Kaotično gibanje

  25. Razvoj zavestnega obvladovanja telesa • Načelo kraniokavdalnega razvoja ( glave  stopalom)- kontrola glavice, rokic, nato trupa, šele nato stoja in hoja • Načelo proksimodistalnega razvoja ( od sredine proti periferiji)

  26. Razvoj obvladovanja telesa • Hrbtna lega • Trebušna lega • Razvoj sedenja • Pokončna lega • Razvoj roke • Razvojni mejniki– povprečna starost, ko pričakujemo pojav neke aktivnosti,v kontekstu s celotno klinično sliko!!! W.E. Nelson: Textbook of pediatrics; 15th ed.,1996 Mardešić in sod: Pediatrija,6.izd.,Zagreb, 2000 Izbrana poglavja 2.podipl.tečaja otroške nevrologije;Ljubljana,2002 R.S.Illingworth: Basic Developmental screening 0 -2 years, 1975

  27. Razvoj obvladovanja telesa v hrbtni legi • Novorojenček • položaj popolnefleksije • odmik stegen • fleksija kolkov, kolen in gležnjev • fleksija komolcev • normalen asimetrični položaj glavice

  28. 1 – 3 m. – spontani alternantni gibi rok  simetrični gibi rok, vpliv ATVRA

  29. 3.- 4. m – simetrična drža:sredinski položaj glave, gibi rok simetrični, do srednje linije, dviga nogice • 4.-5. m –pričetek rotacije do boka ( trup sledi gibom glave do bočnega položaja) • 6.-7. m – kotaljenje hrbet trebuh, nese nogice v usta

  30. Razvoj obvladovanja telesa v legi na trebuhu • Novorojenček položaj popolne fleksijena prsnem košu, medenica od podlage, nogice pokrčene pod trebuščkom, glavica obrnjena v eno smer ( avtomatska reakcija preložitve glavice  dihanje!!! • 1.m. – dviga bradico

  31. 2 m.- medenica se približuje podlagi, udi še pokrčeni, opira se na podlahti, glavico dvigne do 45°, prsni koš že dvignjen od podlage • 3.m. – glavico in prsni koš dvigne do 90 stopinj, rokici izteguje

  32. 4 m – medenica na podlagi, udi bolj ekstendirani, oprt na podlakti, prsni koš povsem dvignjen, glavica v pokončnem položaju, prenos teže na eno roko, z drugo posega – ravnotežnostna reakcija

  33. 6 mesecev -končan proces kraniokavdalne ekstenzije oprt na iztegnjene roke, prsni koš in zg. del trebuha drži od podlage, glavica v pokončnem položaju ,medenica povsem na podlagi, nogici iztegnjeni

  34. 8.- 9.m. – zadrži štirinožni položaj • 9.- 10. m – kobaca • Iz štirinožnega položaja  prehaja v stranski sed normalno sedenje

  35. Obvladovanje telesa v trebušnem položaju pomembno ker: • Razvita opora na roke je predpogoj za kobacanje po štirih, ki je normalen , fiziološki način učenja hoje.

  36. Razvoj sedenja • 1. m.- hrbet popolnoma okrogel pri potegu k sedenju glavica zaostaja, kontrola glavice v liniji s trupom nekaj sekund

  37. 3.m. – sedi ob opori hrbet – popolna kifoza, kontrola glavice pri potegu boljša – ne zaostaja

  38. 6.m. –poseden sedi brez opore (opora rok), glavica v pokončnem položaju, cervikalna lordoza in lumbalna kifoza – lahko se nenadoma zvrne navzad ali vstran ( nenaden zvočni dražljaj)

  39. 9.m. – samostojno sedi brez opore, nogice rahlo upognjene, hrbet zravnan – lumbalna lordoza • 11.m. – sedi brez opore, se obrača naokrog – pivotira, ne da bi ob tem izgubil ravnotežje

  40. Z razvojem sedenja se pojavijo prestrezne reakcije • najprej stranske, nato navzpred in navzad.

  41. Razvoj obvladovanja telesa v pokončnem položaju • Novorojenček– avtomatizem prvinskega stopanja • 3 - 4. m –v pokončnem položaju pokrči nogice – fiziološka astazija • 6. m.–opora na cela stopala, nogice iztegnjene v kolenih, v kolkih upognjen naprej • 9.- 10.m – stoji ob opori, trup vzravnan

  42. 12.m. – stoji brez opore/ hodi ob opori/ hodi samostojno

  43. Hoja • shodi pri 12. mesecih ( 10.m -14.m) • Individualne razlike, 2% do 18. meseca • Hoja je širokotirna, dviguje rokici  hoja s spuščenimi rokami ( do 18.m) • 16.m. teče  osvoji tek 24.m • 36.m. –teče čez ovire

  44. Stoja na eni nogi– spretno brcne žogo na mestu – 2.leti • Po stopnicah brez opore – 3.leta • Poskakovanje po eni nogi – 4.leta

  45. Razvoj roke • Novorojenček – prijemalni refleks • 1.mesec – dlani stisnjene v pest, palec izven pesti, razpira rokice • 3.mesec –sklepanje rokic v srednji liniji, igra z rokicami, daje v usta • 4.m. – posega po predmetih • 5.m. – igra se s stopali • 4.-5.m – digitopalmarni – šapast prijem

  46. 5,5 m – preprijema predmete iz roke v roko • 6.m.- z roko preko sredinske linije • 7.m. – hrano nese sam v usta • 8.m.- ŠKARJAST PRIJEM • 10.m. – PINCETNI PRIJEM, pobira drobne predmete • 12.m. – preneha nositi predmete v usta, obrača strani v knjigici

  47. Vizualno-motorna funkcija roke -15.m – 2 kocki zloži v stolp, čečka s svinčnikom -18.m.- 3 kocke zloži v stolp, riše črte -2.leti – gradi stolp iz 6. kock -3.leta – zgradi most iz 3.kock, nariše krog, križ

  48. RAZVOJ GOVORAIN KOMUNIKACIJE • Novorojenček – vokalizira, variacije v intonaciji - 1,5 m – vokalizacija s samoglasniki • 4. m – glasno smejanje • 6.m.- soglasniki “p, b, d, m, t” • 8.m. – zlogi ba, da, ta • 12.m – prve besede • 18. m – 10 – 15 besed, enostavni stavki • NAJVEČJA INDIVIDUALNA ODSTOPANJA! Govor po 2 -2,5 letu! Frelih : Izbrana poglavja 2. podiplomskega tečaja otroške nevrologije, Ljubljana, maj 2002 – Nevrološko razvojni pregled dojenčka in malčka

  49. Socialni in duševni razvoj • 2.m.- zagleda obraz, se nasmehne • 4.m. – ogleduje svoji rokici • 6.m. - prepozna tujo osebo, jo odklanja, sprejema poznano osebo • 8.m.- poišče predmet, ko mu ga skrijemo • 9.m.- se igra skrivalnice, se skrije za najbližji predmet • 12.m. – meče predmet in zahteva, da mu ga vrnemo

More Related